Prispevek prikazuje temeljni pomen načela skladne razlage kot tehnike oziroma metode, ki omogoča učinkovanje prava Skupnosti pred nacionalnimi sodišči, kjer ima praviloma prednost pred načelom neposrednega učinka.

V članku je avtorica poskušala pojasniti (z določenih teoretičnih vidikov), kako Sodišče Evropske unije utemeljuje svoje odločitve, katere metode in pravila razlage uporablja (kanone pravne argumentacije) za podkrepitev svojih odločitev in kako je do določene mere ustvarilo lastna razlagalna pravila. To zahtevata načelo enotne razlage in načelo avtonomne razlage prava Evropske unije. Med metodami razlage, ki se uporabljajo za razlago primarnega in sekundarnega prava Unije, ni bistvenih razlik. Ker je pravo Evropske unije odvisno od pripravljenosti držav članic, da izpolnijo obveznosti, ki jim jih to pravo nalaga, mora biti prepričljivost pravne argumentacije Sodišča Evropske unije na višji ravni, kot je značilno za nacionalno pravo.