O poglavitnih kazenskopravnih dobrinah spolnih kaznivih dejanj
Pravnik, let. 63 (125), št. 7-8, str. 363–391.
Najpozneje od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja smo v svetu in morda še posebej v Evropi priča večjim premikom družbenega dojemanja človekove spolnosti. Morala na področju spolnosti se je začela relativno hitro spreminjati. Države se začenjajo množično odvračati od kazenskopravne dobrine državno predpisane spolne morale in usmerjajo svoje pravo k varstvu strogo osebnih dobrin. V prispevku sta primerjalnopravno nadrobneje prikazana pojma spolna samoodločba kot dobrina kazenskega prava in spolno ravnanje kot prvi element splošnega pojma kaznivega dejanja najznačilnejših spolnih kaznivih dejanj.
Najpozneje od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja smo v svetu in morda še posebej v Evropi priča večjim premikom družbenega dojemanja človekove spolnosti. Morala na področju spolnosti se je začela relativno hitro spreminjati. Države se začenjajo množično odvračati od kazenskopravne dobrine državno predpisane spolne morale in usmerjajo svoje pravo k varstvu strogo osebnih dobrin. Ključno postane, ali so spolna ravnanja na ustavnopraven način nedopustno in za uporabo kazenskega prava kot orodja najtežje družbene represije dovolj grobo in splošno nesprejemljivo prizadela svobodo drugega. V resnici gre v zgodovinskem pogledu za precej novo spolno moralo spolne avtonomije posameznika, njegove spolne integritete in spolne zasebnosti. To se v doktrini t. i. spolnega kazenskega prava pokaže zlasti v razpravah o kazenskopravni dobrini spolnih kaznivih dejanj, pa tudi pri opredelitvi pojma spolno ravnanje. V prispevku sta primerjalnopravno nadrobneje prikazana pojma spolna samoodločba kot dobrina kazenskega prava in spolno ravnanje kot prvi element splošnega pojma kaznivega dejanja najznačilnejših spolnih kaznivih dejanj.