Avtorica obravnava odnos med upnikovimi in dolžnikovimi pravicami v izvr- šbi s poudarkom na vlogi, ki jo ima pri tem država. Na upnikovi strani lahko pride do kršitve pravice do izvršbe, ki je eden od elementov pravice do sodnega varstva, ter do kršitve pravice do mirnega uživanja premoženja. Na dolžnikovi strani pa lahko prav tako pride do kršitve pravice do mirnega uživanja premo- ženja; če gre za poseg v njegov dom, pa tudi do kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Iz teoretičnega koncepta izvršbe izhaja, da je izvršilni postopek nujno naravnan v korist upnika in v uresničevanje nje- gove pravice do izvršbe, varstvo dolžnika pa je tako materialno (omejitve in oprostitve izvršbe) kot tudi procesno (možnosti ugovorov in pravnih sredstev) zagotovljeno v zakonu. Avtorica na podlagi pregledane sodne prakse ESČP ugotavlja, kje je meja med tako imenovano učinkovitostjo izvršbe in varstvom dolžnikovih pravic v izvršbi, pri čemer ima država ključno vlogo, saj mora zagotoviti učinkovit sistem izvršbe in hkrati dolžnikom omogočiti ustrezno varstvo. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je cilj izvršbe upnikovo poplačilo, ki ga omejujejo dolžnikove pravice, državi pa zaradi prisilnega monopola nalaga ureditev teh razmerij, pri čemer ji dopušča široko polje proste presoje.

Ključne besede: izvršilni postopki, pravica do sodnega varstva, pravica do iz- vršbe, pravica do mirnega uživanja premoženja, pravica do doma, test soraz- mernosti.

Avtorica obravnava možnosti, ki jih ima upnik, če dolžnik ne plača dolgovane terjatve. Upnik lahko za njeno izterjavo izbere zunajsodno ali pa sodno pot. Avtorica na podlagi pregledane ameriške literature ugotavlja, da se institutu iz- vršbe ne namenja veliko pozornosti, saj se razume postopek izterjevanja dolga predvsem kot dejavnost, ki se dogaja zunaj sodišča. Zaradi zamud in stroškov, povezanih s sodnim postopkom, bo upnik načeloma najprej poskusil z zunaj- sodnimi možnostmi za pridobitev plačila. Zunajsodno izterjevanje dolgov v ZDA je treba presojati kot celoten sklop aktivnosti: (1.) psihološki pritisk na dolžnika in vplivanje na dolžnikovo oceno kreditne sposobnosti, (2.) izterje- vanje dolga s pomočjo zasebnih agencij oziroma prodaja dolga in (3.) samo- pomoč pri zavarovanih terjatvah. Najpomembnejši element, ki je skupen vsem zasebnim načinom izterjevanja, je izključitev vpletenosti države.

Ključne besede: zunajsodni načini izterjevanja dolgov, psihološka prisila, sistem kreditne ocene, zasebne agencije za izterjevanje dolgov, institut samopomoči, zavarovane terjatve.