Odprava ustavne diskriminacije na predsedniških volitvah v Bosni in Hercegovini

Bosansko-hercegovska ustava določa, da so lahko člani tričlanskega Predsedstva BiH zgolj bosansko-hercegovski državljani, ki so pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov v BiH – Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Preostale državljane BiH, ki niso pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov, oziroma ustavno kategorijo »drugi« pa negativno diskriminira, saj ji ne omogoča članstva v Predsedstvu BiH. Zato je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevah Sejdić-Finci proti BiH, Zornić proti BiH in Šlaku proti BiH ugotovilo, da pomeni taka ustavna določba kršitev 1. člena Protokola 12 k ESČP. V zadevi Pilav proti BiH pa je ESČP potrdilo, da Ustava BiH povzroča tudi ozemeljsko diskriminacijo in neenakost med konstitutivnimi narodi BiH. Čeprav si tako domača kot tudi tuja politična in strokovna javnost že leta prizadevata za čimprejšnjo uresničitev omenjenih sodb ESČP, ustavna diskriminacija še vedno ni odpravljena. Avtorica analizira vse javnosti predstavljene ustavnorevizijske predloge in ugotavlja, kakšna ustavna rešitev je s stališča stroke najprimernejša za BiH, ter kakšna je politično najsprejemljivejša rešitev. Bralcu predstavi tudi ustavnorevizijsko rešitev, ki je po njenem mnenju najprimernejša za BiH.

Ključne besede: diskriminacija, Predsedstvo BiH, Ustava BiH, Sejdić-Finci proti BiH, Zornić proti BiH, Šlaku proti BiH in Pilav proti BiH