Obveznost postavitve vprašanj za predhodno odločanje s strani Vrhovnega sodišča

Eden glavnih mehanizmov za zagotovitev enotne uporabe prava Evropske uni- je je postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije. Avtorja prikažeta, kako Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi obravnava vpra- šanja uporabe prava Evropske unije v različnih fazah revizijskega postopka in kako se ta obravnava odraža v sodni praksi, s poudarkom na upravnem sporu. Predstavljen je najnovejši razvoj sodne prakse (in odprta vprašanja), tudi ob upoštevanju stališč nedavne precedenčne odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-561/19 Consorzio Italian Management z dne 6. oktobra 2021. Pou- darjene so tudi dileme in pomisleki, ki jih odpira nedavna odločitev Ustavne- ga sodišča v zadevi Up-1133/18 z dne 31. marca 2022, ki nalaga Vrhovnemu sodišču, da v primerih, ko revizije ne dopusti, obrazloži, zakaj zadeve na pod- lagi predloga stranke ni predložilo v predhodno odločanje. Glede na obstoje- čo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, da se v postopku odločanja o dopustitvi revizije ne more postaviti predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije, je v prispevku zastopano stališče, da je bila utemeljena odločitev Vr- hovnega sodišča, ki je v danih okoliščinah Sodišču Evropske unije postavilo predhodno vprašanje glede skladnosti veljavne ureditve dopustitve revizije z zahtevami prava Evropske unije.

Ključne besede: postopek predhodnega odločanja, dopustitev revizije, pravo Evropske unije, revizijski postopek, ustavno sodišče, Sodišče Evropske unije.