Subrogacijska ali regresna narava povračilnih zahtevkov

Pravnik, Ljubljana 2018, let. 73 (135), št. 3-4

Prispevek obravnava naravo povračilnih zahtevkov. Povračilni zahtevek je zahtevek, ki nastane tistemu, ki je v korist drugega opravil določeno izpolnitev.
Prispevek obravnava naravo povračilnih zahtevkov. Povračilni zahtevek je zahtevek, ki nastane tistemu, ki je v korist drugega opravil določeno izpolnitev. Izpolnitev je največkrat plačilo v denarju, lahko pa je tudi katera druga opustitev, dajatev ali storitev. Regres plačnika je njegova pravica, da v primeru, ko je plačal več, kot znaša njegov delež, zahteva povračilo od solidarnega dolžnika delež, ki ga je zanj plačal. Praviloma lahko vsak izpolni tujo obveznost, če obstaja njegov pravni interes za izpolnitev obveznosti. V slovenski teoriji in praksi je subrogacija izraz, ki najsplošneje označuje položaj, ko dolžnik namesto določenega predmeta terjatve upniku izvrši nadomestno izpolnitev ali ko oseba, ki izpolni tujo obveznost, na podlagi pogodbe ali zakona vstopi v upnikov pravni položaj. V prvem primeru govorimo o realni subrogaciji, v drugem pa o personalni subrogaciji. Prispevek se osredotoča le na personalno subrogacijo. V teoriji in praksi je treba jasno razlikovati med subrogacijsko in regresno naravo povračilnega zahtevka, čeprav se zaradi nedosledne rabe terminologije ustvarja vtis, da pojma regres in subrogacija vsebinsko pomenita enako. To še posebej velja za »regresne« zahtevke ZZZS in ZPIZ, za katere namesto odškodninskopravne konstrukcije velja subrogacijska narava povračilnega zahtevka. Pri regresnem zahtevku namreč izpolnitelj izvršuje svojo izvirno pravico, pri subrogaciji pa izpolnitelj izvršuje izvedeno upnikovo pravico.

Spletno naročilo edicije: Številka 3-4/2018

*


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo