Dejanska skupnost etažnih lastnikov: procesnopravni vidiki

Posebnosti večstanovanjskih stavb v etažni lastnini se kažejo predvsem na področju upravljanja skupnih delov, ki je zaradi (pogosto) velikega števila etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah lahko oteženo. Teorija se po vzoru tujih pravnih ureditev zavzema za priznanje sposobnosti biti stranka dejanski skupnosti etažnih lastnikov na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP. Tako rešitev je vsaj v zadnjem obdobju sprejela tudi sodna praksa in dejanski skupnosti etažnih lastnikov v več postopkih priznala sposobnost biti stranka. V prispevku so predstavljene okoliščine, na katere morajo biti sodišča pozorna pri priznavanju sposobnosti biti stranka dejanski skupnosti etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, ter procesne posledice takega priznanja s poudarkom na raziskovanju subjektivnih mej pravnomočnosti odločitev v postopkih, v katerih kot stranka nastopa dejanska skupnost etažnih lastnikov.