Primerjalnopravni argument v slovenski ustavnosodni presoji
Pravnik, Ljubljana 2018, let. 73 (135), št. 3-4
Globalizacija pravosodja postaja nujna komponenta v čedalje bolj globalizirani mednarodni skupnosti, v kateri se zakonodajna in izvršilna veja oblasti pehata na naddržavno raven. Ustavna sodišča se ob vzpostavljanju enotnih standardov varovanja človekovih pravic čedalje pogosteje ozirajo čez meje ter tako iščejo zamisli za reševanje zapletenih ustavnopravnih vprašanj v tuji sodni praksi.
Globalizacija pravosodja postaja nujna komponenta v čedalje bolj globalizirani mednarodni skupnosti, v kateri se zakonodajna in izvršilna veja oblasti pehata na naddržavno raven. Ustavna sodišča se ob vzpostavljanju enotnih standardov varovanja človekovih pravic čedalje pogosteje ozirajo čez meje ter tako iščejo zamisli za reševanje zapletenih ustavnopravnih vprašanj v tuji sodni praksi. Tako se kot uporabno orodje, ki je ustavnim sodiščem v oporo pri dodatnem utemeljevanju lastnih odločitev, izkaže argument primerjalne- ga prava. Ustavno sodišče Republike Slovenije že od začetka svojega obstoja priznava vplivu tuje sodne prakse, zlasti nemške, posebno mesto pri razlagi ustavnih določb. Tuje precedense zasledimo v primerih, ko Ustavno sodišče RS implementira temeljne demokratične institute v nacionalni pravni sistem, razlaga ustavna načela in človekove pravice ali ko nadgrajuje ustavnopravno argumentacijo. Slovensko ustavno sodišče kljub temu ohranja primerjalno- pravni argument na ravni neobveznega, dopolnilnega sredstva za okrepitev moči lastne argumentacije v konkretnih odločitvah.