Pojem umetnosti v nemški ustavnopravni doktrini
Pravnik, Ljubljana 2018, let. 73 (135), št. 1-2
Prispevek obravnava vprašanje razmejitve umetniških del od ne-umetnosti v primerih sodnega reševanja kolizije med svobodo umetniškega ustvarjanja ter drugimi ustavno varovanimi pravicami in interesi. To vprašanje je zlasti pomembno za nadaljnji korak sodne presoje, tj. tehtanje in pravno vrednotenje okoliščin posameznega primera, pri katerem je treba upoštevati specifičnosti umetnostne zvrsti ali umetniške izrazne oblike, ki ji presojano delo pripada.
Prispevek obravnava vprašanje razmejitve umetniških del od ne-umetnosti v primerih sodnega reševanja kolizije med svobodo umetniškega ustvarjanja ter drugimi ustavno varovanimi pravicami in interesi. To vprašanje je zlasti pomembno za nadaljnji korak sodne presoje, tj. tehtanje in pravno vrednotenje okoliščin posameznega primera, pri katerem je treba upoštevati specifičnosti umetnostne zvrsti ali umetniške izrazne oblike, ki ji presojano delo pripada. Avtorica predstavlja zlasti nemško ustavnopravno doktrino, ki zagovarja odprt oziroma širok pojem umetnosti. Prispevek obravnava tudi vprašanje, kdo naj ima odločilno vlogo pri razmejevanju umetniških del od ne-umetnosti, ko pride do njihove sodne presoje: ali naj bo odločilno mnenje strokovnjaka (izvedenca), razumevanje povprečnega uporabnika ali poznavalca iz umetniških krogov ali razumevanje avtorja samega.
Ključne besede: Ustava, svoboda umetniškega ustvarjanja, pojem umetnosti, kolizija temeljnih pravic, nemška doktrina