Besedilo je zapis slavnostnega nagovora avtorice na proslavi ob obeležitvi Dneva ustavnosti, ki je potekala 18. decembra 2025 v razpravni dvorani Ustavnega sodišča RS v Ljubljani. Izhodišče avtoričinih razmišljanj so vladavina prava, enakost pred zakonom in zavezanost splošno veljavnim načelom mednarodnega prava kot primeri temeljnih načel in vrednot v Ustavi RS. V prvem delu besedila sta predstavljena razvoj in dosežki mednarodnega kazenskega prava v zadnjih osemdesetih letih, konkretno trije vidiki: institucionalni napredek, premik težišča aktivnosti z mednarodne na nacionalno raven ter napredek pri kodificiranju. V drugem delu avtorica predstavi trenutne izzive, s katerimi se srečujeta mednarodno kazensko pravosodje in mednarodno pravo. Pri tem opozori na napade in politične pritiske zoper sodnike in sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi njihovih odločitev ter poudari, da je neodvisnost sodstva univerzalna vrednota, ki jo moramo pogumno in glasno varovati, ko je napadena. Mednarodno pravo, regionalni mehanizmi za varstvo človekovih pravic in ustavne določbe so predstavljeni kot dopolnjujoči se gradniki. Močna in neodvisna redna in ustavna sodišča krepijo mednarodno pravičnost, učinkovita in neodvisna mednarodna sodišča pa krepijo vladavino prava na ravni države.

Ključne besede: Ustava RS, mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo, mednarodna sodišča in tribunali, Mednarodno kazensko sodišče, nürnberški proces, vladavina prava, neodvisnost sodstva, kodifikacija mednarodnega prava, mednarodna hudodelstva.

Avtor obravnava pravico do sodnega varstva v kontekstu novega Pakta o migracijah in azilu, ki ga je EU sprejela decembra 2023. Čeprav Pakt obljublja učinkovitejše in solidarnostno upravljanje migracij, številne določbe sprožajo

resne pomisleke glede spoštovanja temeljnih pravic. Posebno skrb vzbuja širitev mejnih in pospešenih postopkov, ki lahko vodijo v sistematično pridrževanje in znižanje procesnih jamstev. Pravna pomoč ostaja razdrobljena, pogosto

pogojena z nacionalnimi ureditvami, kar ogroža enak dostop do zaščite. Pravno sredstvo pogosto nima samodejnega zadržanja učinka, kar pomeni, da so lahko prosilci odstranjeni iz države, preden je njihova pritožba sploh obravnavana. Avtor opozarja, da bo uspeh Pakta večinoma odvisen od njegovega izvajanja in politične volje držav članic. Ob pomanjkljivem izvajanju obstaja tveganje, da bo novi pravni okvir utrdil obstoječe pomanjkljivosti in ogrozil pravico do azila v EU.

Ključne besede: Pakt o migracijah in azilu, pravica do sodnega varstva, pravo EU, azil, begunci.

Ustava ureja prepoved retroaktivnosti pravnega učinka zakona in štiri pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da je povratni zakonski učinek izjemoma dovoljen. Teorija in ustavnosodna praksa sta na tem področju zelo bogati, zato ju mora zakonodajalec upoštevati, kadar sprejema zakon s povratnim učinkom. Ustava pa posebej ne ureja retrospektivnosti pravnega učinka, zato ga je ustavnosodna praksa razvila na podlagi načela varstva zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države. Retrospektivni učinek je v nasprotju z retroaktivnim dovoljen, vendar se mora zakonodajalec izogniti arbitrarnemu delovanju in lahko pravni položaj naslovnikov poslabša samo v primeru obstoja stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem, legitimnem in ustavno dopustnem javnem interesu ob upoštevanju načel sorazmernosti in enakosti pred zakonom. Zakonodajalec mora ob spreminjanju obstoječe ureditve, s katero poslabšuje pravni položaj naslovnikov, tehtati med zakonskim posegom na eni strani in načelom varstva zaupanja v pravo na drugi strani.

Ključne besede: retroaktivnost, retrospektivnost, načelo varstva zaupanja v pravo, javna korist, pridobljene pravice.