V organizaciji Evropskega združenja žensk pravnic Slovenija (EWLA) in Društva študentov prava Panda je 6. februarja 2025 v Centru Rog potekal dogodek Karierni izzivi mladih pravnic, ki je pritegnil več kot 50 udeleženk. Dogodek je otvorila prof. dr. Verica Trstenjak, ki je poudarila pomen mentorskega povezovanja, komunikacijskih veščin ter medsebojne podpore med pravnicami. Osrednja gostja prof. dr. Vasilka Sancin je predstavila svojo karierno pot ter poudarila pomen samozavesti in vztrajnosti pri doseganju ciljev. Opozorila je, da se mlade pravnice pogosto omejujejo z dvomi o lastni usposobljenosti, ter poudarila, da neuspeh ni konec poti, temveč priložnost za spremembo smeri. Pomemben del dogodka je bilo tudi predavanje prof. dr. Bogdane Herman o komunikacijskih veščinah, v katerem je poudarila izzive, kot sta trema, ter po- men natančne in samozavestne komunikacije. Opozorila je na slabšanje ravni javne razprave in poudarila vlogo pravnikov pri izboljšanju komunikacijske kulture. Dogodek se je sklenil z n

Ključne besede: ženske, pravnice, EWLA, Panda, študenti, pravna fakulteta.

Pravna terminologija je izrazito živ pojav, ki je ob spremembah v teoriji, praksi in na pravodajni ravni nenehno podvržena razvoju. Ob vpetosti v mednarodni in evropski pravni prostor to velja še toliko bolj. Potrebo po rednem negovanju pravnega jezika je prepoznala tudi skupina raziskovalnega programa P5-0217

»Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem«, ki je v sodelovanju z ZRC-SAZU v začetku študijskega leta 2024/25 objavila prvo različico spletnega naraščajočega Slovarja evropske pravne terminologije. Slovar prenaša evropsko pravno izrazje v slovenski strokovni jezik. Osredotoča se predvsem na pravno terminologijo Evropske unije, ki jo z naborom ustaljene angleške pravne terminologije pomembno dopolnjuje. Slovar evropske pravne terminologije je po svoji naravi naraščajoči slovar, kar pomeni, da bo raziskovalna skupina redoma dodajala novo pravno izrazje, s pomočjo uporabniške izkušnje pa bo že objavljene slovarske sestavke po potrebi tudi spreminjala in dopolnjevala.

Ključne besede: Slovar evropske pravne terminologije, pravno izrazje, naraščajoči slovar, pravo, Evropska unija.

Rudi Šelih je bil Odvetnik z veliko začetnico in tak bo ostal v našem spominu za vedno. Rojen je bil 6. januarja 1929 v Dobrovi pri Slovenskih Konjicah. Študij na Pravni fakulteti v Ljubljani je prekinila druga svetovna vojna, v kateri je bil tudi aktivni udeleženec partizanskega odpora. Po vojni je leta 1956 končal fakulteto, leta 1961 pa postal tudi odvetnik. Za člana izvršnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije je bil izvoljen leta 1963, že dve leti pozneje pa je bil iz- voljen za njenega predsednika, star takrat komaj 36 let. Funkcijo predsednika je opravljal tri mandate. Za svoje poklicno in življenjsko delo je prejel številna priznanja, med drugim je bil prvi dobitnik najvišjega slovenskega priznanja v odvetništvu – plakete dr. Danila Majarona (2012) in nosilec odlikovanja danske kraljice Margarete II. Rudi Šelih nas je zapustil 14. novembra leta 2024, treba pa je poudariti, da je bil številna desetletja vzor mlajšim rodovom odvetnikov, bil mentor generacijam pripravnikov, kandidatov in mladih odvetnikov. Večina od njih je zdaj uspešnih odvetnikov. Navsezadnje je bil ustanovitelj odvetniške pisarne Šelih & partnerji, ki nadaljuje njegovo poslanstvo.

Ključne besede: Rudi Šelih, nekrolog, odvetnik, Odvetniška zbornica Slovenije, plaketa dr. Danila Majarona, Zveza odvetniških zbornic Jugoslavije.

 Živimo v časih, ki vzbujajo zaskrbljenost. Po drugi svetovni vojni in holokavstu ter v času zločinov komunističnih oblasti v Vzhodni Evropi so članice Sveta Evrope ustvarile novo svobodno in demokratično Evropo. Sprejele so Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ustanovile so Evropsko sodišče za človekove pravice, eno najuglednejših sodišč v svetovnem merilu. Na pogorišču Evrope je nastal pravni red, ki je bil utemeljen na svobodnih medijih, svobodnih volitvah, prepovedi diskriminacije, vladavini prava in neodvisnemu sodstvu. Tako kot takrat lahko tudi danes izhod iz globalne krize, v kateri smo, temelji samo na spoštovanju teh vrednot. In nikakor ne na maksimi »nujnost ne pozna zakona«. K temu lahko in moramo prispevati vsi. Največja odgovornost leži na organih oblasti, ki imajo največ vzvodov za varstvo demokratične ureditve, svoj prispevek k boljši družbi pa mora dati tudi vsak posameznik. S tem, da se upre prefinjenemu in dobro organiziranemu pranju možganov po družbenih omrežjih, da razmišlja s svojo glavo in se javno oglasi, ko zazna nepravilnosti v družbi.

Ključne besede: kriza, demokracija, svoboda, človekove pravice, Ustavno sodišče RS, oblast

Družbena pogodba nastane takoj, ko obstoj skupnosti ni več posledica narav ne nuje po samoohranitvi. Gre za obliko neizrečenih, vendar molče sprejetih in priznanih določb, ki omogočajo, da se s silo vseh brani in varuje posameznik. Sila vseh sopogodbenikov se je oblikovala v občo voljo in eno ključnih vprašanj družbe je prepoznavanje obče volje oziroma upravljanje skupne sile družbe. V tem kontekstu je družba v odnosu do države, do izvajalcev javne oblasti, prerasla iz sprejemnika oziroma naslovnika v soustvarjalca pri izvajanju javne oblasti. Pogoj za uspešno upravljanje skupne sile v korist vseh je delujoča javnost. Predpostavke delujoče javnosti pa so interes javnosti same, nuja pluralne družbe, s čim večjim številom razpravljajočih delnih družb. Nenehno spreminjanje ali revidiranje družbene pogodbe je v življenjskem interesu družbe in posameznika, ki ga oblikuje in usmerja delujoča javnost demokratične družbe, njen glavni namen pa je zagotavljanje enakovrednih pogojev in enakih možnosti, v okviru naravnih danosti, za vsakega posameznika, člana družbe. Glavni pogoj vsega pa je prav aktiven posameznik.

Ključne besede: družbena pogodba, sila, družba, javnost, pravičnost.

Temeljni namen postopka prisilne poravnave je čim hitrejše finančno, obligacijsko, korporacijsko in poslovno prestrukturiranje insolventnega dolžnika, da bo ta lahko nadaljeval poslovanje z rentabilnim delom svojega podjema, upnikom pa bodo zagotovljene boljše možnosti za plačilo njihovih terjatev, kot če bi se nad dolžnikom začel stečajni postopek. Da bi postopek prisilne poravnave lahko dosegel svoj namen, ga mora sodišče voditi hitro in učinkovito, vendar pri tem ustrezno zavarovati interese upnikov, zlasti tedaj, ko se ti sklicujejo na zlorabo pravic v postopku prisilne poravnave. Pri takem ravnanju mora sodišče ustrezno tehtati med dvema načeloma postopka prisilne poravnave – med načelom hitrosti (učinkovitosti) postopka in načelom kontradiktornosti, ob tem pa uporabiti vse institute »splošnega« civilnega procesnega prava, ki smiselno veljajo tudi v postopku prisilne poravnave, in kadar je to potrebno, z ozirom na naravo in namen postopka prisilne poravnave, načelo kontradiktornosti ustrezno omejiti. Avtor predstavi razloge in načine, kako to doseči, in ugotovi, da za zagotovitev takega procesnega ravnanja sodišča niti niso potrebne zakonodajne spremembe, ampak dosledno izvrševanje že veljavnih pristojnosti sodišča.

Ključne besede: postopek prisilne poravnave, načelo kontradiktornosti, načelo učinkovitosti, zloraba pravice, prestrukturiranje, hitrost postopka prisilne poravnave, smiselna uporaba pravil pravdnega postopka.

Avtor obravnava izvrševanje sodnih odločb, predvsem v luči Evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri tem analizira izvrševanje sodnih odločb v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, pri čemer se opira na ugotovljene kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah. Metodologija raziskave temelji na preučevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki v številnih sodbah določa obveznost države, da zagotovi učinkovito pravno sredstvo za izvršitev odločb svojih sodišč. Osrednja hipoteza raziskave je, da učinkovito sodno varstvo posameznikov temelji na učinkovitem sistemu izvrševanja sodnih odločb, pri čemer je obveznost države zagotoviti učinkovito pravno sredstvo za njihovo izvršitev. V tem okviru avtor analizira tudi novi hrvaški Zakon o upravnem sporu iz leta 2024 ter ureditev izvrševanja odločb upravnih sodišč.

Ključne besede: upravna sodišča, izvršitev, Evropsko sodišče za človekove

pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah.

Pred dvema letoma je Vrhovno sodišče Republike Slovenije povsem obrnilo svoj pogled na vprašanje kreditov v švicarskih frankih. Gre za popoln obrat od sodne prakse, ki jo je to sodišče enotno zagovarjalo pet let pred tem. V zadnjem času se glede sodne prakse ni zgodilo kaj bistvenega, se je pa medtem pojavil dvom v nepristranost nekaterih sodnikov. Razkrilo se je, da je bil eden od sodnikov tak, za katerega je mogoče vsaj izpodbijati videz nepristranosti. Na prvi pogled se zdi nenavadno, da lahko eno tako razkritje tako zelo grobo poseže v pričakovanja javnosti do sodstva in avtoriteto njihovega odločanja, toda zaupanje je zelo krhka dobrina. Predvsem pa nas tak dogodek sili v vnovičen premislek o argumentih za prej opisani, za avtorja še vedno nepojmljivi obrat sodne prakse. Prepričan je, da ima sodna praksa, kot jo je oblikovalo Vrhovno sodišče RS, svojo ceno: ne le v smislu negotovosti in upada zaupanja v pogodbeno pravo oziroma načelo pravne države, ki ga ogroža predvsem retroaktivno pravno urejanje, temveč tudi v smislu precej višjih cen kreditov za prihodnje kreditojemalce.

Ključne besede: banka, kredit, švicarski frank, CHF, pravna varnost, retroaktivnost, Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Monografija »Spolno kazensko pravo: Od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti« temeljito, znanstveno dovršeno in sistematično predstavi doktrinarno, politično in družbeno razburkano področja spolnega kazenskega prava. Jedro monografije sestavljajo obširna pravnozgodovinska študija področja, poglobljena analiza vseh sodobnih spolnih kaznivih dejanj ter prikaz mednarodnih pravnih virov in zakonodaje EU. Avtorji Damjan Korošec, Sabina Zgaga Markelj in Vid Žepič so ustvarili delo, ki mora biti v prihodnosti nepogrešljivi del vsake resne obravnave spolnega kazenske ga prava. Hkrati je monografija zanimiva tudi za sodno prakso. Še posebej aktualne so predlagane rešitve in opozorila na pasti razdvajajoče novele KZ-1H iz leta 2021.

Ključne besede: kazensko pravo, posilstvo, spolnost, zgodovina, otroci, nasilje, ja pomeni ja.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, družba Litteralis, Društvo za športno pravo, Olimpijski komite Slovenije, Študentski svet Pravne fakultete in društvo Pravna panda so 24. aprila 2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali posvet »Od prava in gospodarstvado olimpijskih medalj«. Na njem sta sodelovala pravnik in olimpijec Miro Cerar starejši ter predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in nekoč predsednik uprave gospodarske družbe Gorenje Franjo Bobinac. Z moderator jem Kristijanom Briškim sta se pogovarjala o pomenu in povezavah področij gospodarstva in športa. Poudarila sta ključno vlogo prostovoljstva v športu, pomen športa za turizem in celokupno gospodarstvo, s tem v zvezi pa tudi pozitivne učinke promocije gospodarstva in države prek udeležbe in uspehov na športnih tekmovanjih, zlasti prek organizacije mednarodnih športnih tekmo vanj. Strinjala sta se, da smo v Sloveniji zelo dobri pri obojem, šport pa združuje ljudi in je univerzalen jezik. Posameznika pa uči samodiscipline ter krepi zdravje telesa in duha. Udeležencem dogodka je bila na ogled tudi zlata olimpijska medalja z Olimpijskih iger v Tokiu leta 1964 (na konju z ročaji), ena od dveh zlatih in treh skupno, ki jih je na olimpijskih igrah osvojil Miro Cerar st.

Ključne besede: šport, gospodarstvo, pravo, Miro Cerar st., Franjo Bobinac, olimpijske igre, športno pravo, turizem.

Ena od (dveh) prednostnih nalog sodnega leta 2025 je sodna uprava. Predvsem v luči pričakovanih sprememb sodniške zakonodaje in uvedbe enovitega sodnika. Z njo je povezana tudi avtorjeva napoved pred časom, da bo, potem ko se bo uredil (izboljšal) plačni položaj sodnikov, pozornost namenil številkam (storilnosti sodnikov). Že ves čas se zavzema za merjenje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja sodišč, določitev kazalnikov in standardov kakovosti, merjenje kakovosti delovanja sodišč, določitev časovnih standardov, pripravo modela za merjenje delovne obremenjenosti sodišč (angl. workload measurement system) in uvedbo modela upravljanja prek rezultatov (angl. performance management). Te ukrepe naj bi spremljali tudi ustrezni ukrepi za zagotavljanje učinkovitega in hitrega reševanja zadev, saj mora biti sodna odločitev sprejeta v razumnem času. Posebno pozornost je treba nameniti delu sodnikov. Tudi ti morajo iskati ravnotežje med zagotavljanjem minimalnih standardov sodnega odločanja in pravočasnim reševanjem zadev (v razumnem roku). Naloga sodne uprave je namreč zagotavljanje storilnosti na ravni kolektiva ter prepoznavanje in obravnavanje odklonov oziroma posamičnih težav sodnikov, z iskanjem rešitev za premagovanje ovir pri učinkovitem izvajanju sodne oblasti.

Ključne besede: Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodnik, sodna uprava, učinkovitost, ekonomičnost, kakovost, sojenje v razumnem roku.

Industrija zabave je pomemben del sodobnih kapitalističnih gospodarstev in je tesno povezana s pravom intelektualne lastnine. Prispevek obravnava pravne izzive, povezane z varstvom izmišljenih likov, prek študije primera Mikija Miške, simbola korporacije Walt Disney. Analizira preplet avtorskopravnega varstva in varstva z znamko ter se osredotoča na časovne omejitve varstva avtorskih pravic. Obravnava vprašanje, ali Mikijev prehod v javno domeno v ZDA vpliva na njegov pravni položaj v EU in Sloveniji, ter zahtevo po izvirnosti glede poznejših iteracij. Dodatno raziskuje pravila o znamkah in možnost ter posledice dvojnega varstva za podaljšanje ekskluzivnosti. Avtorja na podlagi pravnih določb presojata, kako pravo intelektualne lastnine uravnava varstvo ustvarjalnih naložb in dostop javnosti do kulturne dediščine.

Ključne besede: avtorska pravica, znamka, intelektualna lastnina, izmišljeni liki, javna domena, pravilo krajšega roka, pravilo primerjave rokov. 

Evropska komisija je že novembra 2020 predstavila evropsko strategijo za zdravila. Med njenimi cilji so: (1.) zagotoviti pravočasen in pravičen dostop do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil za vse paciente po vsej EU; (2.) povečati zanesljivost preskrbe in zagotavljati zdravila za paciente, ne glede na to, kje v EU živijo; in hkrati (3.) zagotavljati privlačno okolje, ki je prijazno do inovacij in konkurenčnosti, za raziskave, razvoj in proizvodnjo zdravil. Pomanjkanje zdravil postaja vse večje tveganje za javno zdravje v številnih državah EU in tudi širše. Zaradi vse očitnejših trendov pomanjkanja posameznih zdravil je treba na vseh ravneh zagotavljati ukrepe za izboljšanje preskrbe z zdravili. Poleg drugih akterjev imajo v tej verigi oskrbe pogosto neupravičeno spregledano pomembno vlogo veletrgovci. Ti so – predvsem tisti s tako imenovanim polnim obsegom delovanja – zaradi načina poslovanja lahko tudi del rešitve pri zmanjševanju tveganja nastanka motenj pri oskrbi z zdravili. Res pa je, da je s spremenjeno strukturo trga in drugimi dejavniki vse pomembnejše vprašanje nadaljnje ekonomske motivacije veletrgovcev za delo v javnem interesu, kar sodelovanje v procesu dobave zdravil nedvomno je. Glede na to, da so marže veletrgovcev v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, avtor meni, da so spremembe na tem področju nujne. Z obstoječim načinom določanja veletrgovske marže se namreč lahko pod vprašaj postavlja tudi smotrnost izvajanja dejavnosti dobave zdravil v Sloveniji.

Ključne besede: evropska strategija za zdravila, pomanjkanje zdravil, javno zdravje, veletrgovci, marža, trg zdravil.

Dogovor o pogodbeni kazni, ki ga nekdanji družbeniki (sedanji delničarji) družbe dogovorijo in kot formalno sestavino vnesejo v družbeno pogodbo družbe, velja tudi po preoblikovanju v delniško družbo, ne glede na to, da ni vpisan v statut kot njegova formalna sestavina. Ta dogovor bi namreč med osebami, ki so ga dogovorile, učinkoval tudi, če v družbeno pogodbo ne bi bil vpisan – je zgolj njena formalna sestavina, ki učinkuje tudi zunaj družbene pogodbe. Ker je zgolj formalna sestavina družbene pogodbe, z njo ni konstitutivno vezan, v smislu nastanka, vsebine in prenehanja. Smiselno enako pa dovoljujejo tudi delniška pravila, ki ne prepovedujejo vzporednih obligacijskih dogovorov med delničarji. Zato se to razmerje med nekdanjimi družbeniki, zdaj delničarji, nadaljuje. Meje dopustne avtonomije na področju urejanja s statutom so ožje, kot so v pravu družb z omejeno odgovornostjo (načelo statutarne strogosti). Vendar tudi delniško pravo delničarjem ne prepoveduje sklepanja posebnih (obligacijskih) dogovorov. Gre za obligacijske sporazume, ki na neki način dograjujejo, dopolnjujejo oziroma zaokrožajo statutarno ureditev (nem. Satzungsergänzende Nebenabreden). Taki dogovori so lahko kot formalna sestavina vključeni v besedilo statuta, ali pa so dogovorjeni in sklenjeni brez vnosa v statut, torej »zunajstatutarno«. V obeh položajih vežejo le tiste, ki so jih dogovorili, presojajo pa se po pravilih obligacijskega prava.

Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, statutarno preoblikovanje, družbena pogodba, statut, pogodbena kazen.

Članek predstavlja možnosti in pomen subvencij za postavitev sončnih elektrarn v Sloveniji, pri čemer poudarja sončno energijo kot ključen vir v procesu energetskega prehoda. V ospredju je analiza finančnih spodbud, predvsem nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov, ki jih zagotavlja Eko sklad. Predstavljeni so tudi zakonodajni in regulativni okviri, ki urejajo pogoje za načrtovanje, postavitev in priključitev fotonapetostnih sistemov. Obravnavane so tehnične zahteve in standardi, ki jih morajo naprave izpolnjevati, ter postopek prijave za subvencije. Posebna pozornost je namenjena prehodu iz sistema net meteringa v obračunavanje viškov, kar vpliva na donosnost investicij. Poudarjena je vloga hranilnikov energije in pametnih upravljalnih sistemov. Članek analizira tudi trg ponudnikov sončnih elektrarn v Sloveniji, sklepno pa poudari pomen jasne zakonodaje, preglednih postopkov in stabilnih podpornih mehanizmov za uspešen energetski prehod.

Ključne besede: fotovoltaika, sončna energija, subvencije, energetski prehod, električna energija, samooskrba, hranilniki energije.

Zveza društev pravnikov Slovenije (ZDPS) in Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo sta na pobudo Pravnega foruma za manjšine pri ZDPS 8. maja 2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirala okroglo mizo ob 70-letnici Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (ADP) in njenega 7. člena, ki določa pravice slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Sodelovali so poleg predsednika ZDPS dr. Mihe Juharta in tajnika Pravnega foruma za manjšine Francija Gerbca kot razpravljavci dr. Vasilka Sancin, dr. Lojze Ude, mag. Rudi Vouk, Marco Jarc in dr. Attila Kovács. Okroglo mizo so sklenili s sprejetjem izjave, s katero predlagajo vzpostavitev institucionaliziranega stalnega konstruktivnega dialoga med vladama Republike Slovenije in Republike Avstrije. Dialog bi vključeval tudi predstavnike slovenske avtohtone manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, vlad zveznih dežel Republike Avstrije in stroke obeh držav, njegov namen pa bi bil oblikovanje mehanizmov in ukrepov za izpolnitev obveznosti Republike Avstrije iz Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (ADP), zlasti 7. člena o zajamčenih pravicah slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Slovenski pravniki so pripravljeni sodelovati v tem procesu in pomagati po svojih najboljših močeh, tudi z organiziranim sodelovanjem s svojimi kolegi iz Republike Avstrije na različnih ravneh.

Ključne besede: narodne manjšine, Avstrijska državna pogodba, slovenski jezik, Forum za manjšine, Društvo za mednarodno pravo, Zveza društev pravnikov Slovenije.

Minilo je 30 let od vnovične uvedbe notariata v Republiki Sloveniji. Ob tej priložnosti je Notarska zbornica Slovenije (NZS) organizirala slavnostno prireditev, ki so se je udeležili slovenski in tuji gostje, pravni strokovnjaki in drugi. Preletu mejnikov, ki so v preteklih treh desetletjih zaznamovala delovanje notariata, nagovorom predsednika NZS notarja dr. Bojana Podgorška, ministrice za pravosodje Andreje Katič in nekaterih drugih gostov je sledila okrogla miza o neizrabljenih možnostih notariata v Sloveniji ter podelitev priznanj za prispevek k razvoju notariata. Med neizrabljenimi možnostmi notariata je bil poudarjen prehod nespornih zapuščinskih postopkov na notarje, ki bi pripomogel k razbremenitvi sodišč, razbremenilo naj bi se vsaj 40 sodnikov. Pripomogel bi tudi k hitrejšemu reševanju zapuščinskih postopkov, ki bi bili tudi dostopnejši za stranke. Javni izdatki bi se zmanjšali, zasebni izdatki pa se ne bi povečali. Druga poudarjena neizrabljena možnost pa je izvajanje nalog notarjev v digitalnem

Ključne besede: notariat, notar, zapuščinski postopki, razbremenitev sodišč, digitalizacija.

Na okrogli mizi Zapuščina frankov: razvoj obligacijskega prava v sporih o potrošniških kreditih so pravni strokovnjaki razpravljali o kompleksnih pravnih izzivih, ki izhajajo iz potrošniških kreditov v švicarskih frankih. Dr. Damjan Možina je predstavil razvoj slovenske zakonodaje in sodne prakse na področju varstva potrošnikov, opozoril na neskladnosti z evropskim pravom in kritiziral spremembo ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Dr. Miha Juhart se je osredotočil na sankcijo ničnosti nepoštenih pogodbenih pogojev in s tem povezana vprašanja kondikcijskih zahtevkov. Dr. Karmen Lutman je poudarila, da na področju posledic ničnosti potrošniških pogodb velja nacionalno pravo, torej Obligacijski zakonik (OZ), ki ni bil zasnovan za tovrstna kompleksna razmerja, ter poudarila težave pri umestitvi stališč Sodišča EU v slovenski pravni red. Dr. Matija Damjan je obravnaval posebnosti zastaranja kondikcijskih zahtevkov v teh primerih. Razprava je osvetlila različne poglede na presojo poštenos

Ključne besede: švicarski franki, potrošniški krediti, obligacijsko pravo, nepošteni pogodbeni pogoji, ničnost, sodna praksa, varstvo potrošnikov.

Kibernetska varnost postaja vse pomembnejša, tako za organizacije kot tudi za posameznike, saj digitalne grožnje nenehno rastejo in se razvijajo. Priročnik kibernetske varnosti, ki ga je izdal Urad Republike Slovenije za informacijsko varnost, ponuja celovite smernice in praktične rešitve, ki pomagajo pri vzpostavitvi varnejšega digitalnega okolja. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi, pravilnim odzivanjem na incidente in učinkovitim kriznim komuniciranjem lahko organizacije zmanjšajo tveganja in zaščitijo svoje podatke ter infrastrukturo. Deljenje informacij o informacijskih incidentih v organizacijah je lahko pomembna izkušnja in lekcija. Smiselno jo je predati tudi drugim organizacijam, saj sta skupnost in sodelovanje lahko zelo pomembna dejavnika v primeru posameznih informacijskih incidentov. Priročnik ni pravno zavezujoč dokument in tudi ne posega ali spreminja zakonskih obveznosti. Lahko pa je napotek za vse organizacije in posameznike, ki bodo pripravljali varnostno dokumentacijo za informacijske sistem

Ključne besede: kibernetska varnost, kibernetske grožnje, zaščita, Urad Republike Slovenije za informacijsko varnost, podatki, digitalizacija.

Avtorica obravnava pomen stabilne institucionalne ureditve Državnega odvetništva Republike Slovenije za doseganje dobrih rezultatov dela tega organa v prihodnosti. V letu 2024 je namreč Državno odvetništvo doseglo skoraj sto odstotni uspeh na področju obrambe države pred odškodninskimi zahtevki, v katerih se državi očita protipravno ravnanje, po drugi strani pa statistični podatki izkazujejo zaskrbljujoč trend upadanja zanimanja za delo na Državnem odvetništvu. To avtorica med drugim pripisuje neustrezni sistemski ureditvi, ki je posledica Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) iz leta 2017, ki med zaposlenimi že leta ustvarja nedopustne razlike v pogojih dela. Rešitev vidi v spremembi ZDOdv, ki jo podpira tudi Ministrstvo za pravosodje. Avtorica sklepno poudari, da uspešno državno odvetništvo ni nekaj samoumevnega in da se je za njegovo nadaljnje dobro delovanje vredno boriti – ne le zaradi do sedanjih dobrih rezultatov dela, temveč predvsem zaradi potenciala, ki ga ima stabilno in strokovno močno pravobranilstvo kot gradnik pravosodja, pravne države in mehanizmov demokracije.

Ključne besede: državno odvetništvo, pravobranilstvo, letno poročilo, odškodninska odgovornost države, sprememba Zakona o državnem odvetništvu,

razlike v pogojih dela.