Avtor obravnava pravico do sodnega varstva v kontekstu novega Pakta o migracijah in azilu, ki ga je EU sprejela decembra 2023. Čeprav Pakt obljublja učinkovitejše in solidarnostno upravljanje migracij, številne določbe sprožajo
resne pomisleke glede spoštovanja temeljnih pravic. Posebno skrb vzbuja širitev mejnih in pospešenih postopkov, ki lahko vodijo v sistematično pridrževanje in znižanje procesnih jamstev. Pravna pomoč ostaja razdrobljena, pogosto
pogojena z nacionalnimi ureditvami, kar ogroža enak dostop do zaščite. Pravno sredstvo pogosto nima samodejnega zadržanja učinka, kar pomeni, da so lahko prosilci odstranjeni iz države, preden je njihova pritožba sploh obravnavana. Avtor opozarja, da bo uspeh Pakta večinoma odvisen od njegovega izvajanja in politične volje držav članic. Ob pomanjkljivem izvajanju obstaja tveganje, da bo novi pravni okvir utrdil obstoječe pomanjkljivosti in ogrozil pravico do azila v EU.
Ključne besede: Pakt o migracijah in azilu, pravica do sodnega varstva, pravo EU, azil, begunci.