Družbena pogodba nastane takoj, ko obstoj skupnosti ni več posledica narav ne nuje po samoohranitvi. Gre za obliko neizrečenih, vendar molče sprejetih in priznanih določb, ki omogočajo, da se s silo vseh brani in varuje posameznik. Sila vseh sopogodbenikov se je oblikovala v občo voljo in eno ključnih vprašanj družbe je prepoznavanje obče volje oziroma upravljanje skupne sile družbe. V tem kontekstu je družba v odnosu do države, do izvajalcev javne oblasti, prerasla iz sprejemnika oziroma naslovnika v soustvarjalca pri izvajanju javne oblasti. Pogoj za uspešno upravljanje skupne sile v korist vseh je delujoča javnost. Predpostavke delujoče javnosti pa so interes javnosti same, nuja pluralne družbe, s čim večjim številom razpravljajočih delnih družb. Nenehno spreminjanje ali revidiranje družbene pogodbe je v življenjskem interesu družbe in posameznika, ki ga oblikuje in usmerja delujoča javnost demokratične družbe, njen glavni namen pa je zagotavljanje enakovrednih pogojev in enakih možnosti, v okviru naravnih danosti, za vsakega posameznika, člana družbe. Glavni pogoj vsega pa je prav aktiven posameznik.
Ključne besede: družbena pogodba, sila, družba, javnost, pravičnost.