Ustava kot ena od družbenih pogodb ima oziroma naj bi imela svoj vsebinski temelj v celostnem moralnem, etičnem, filozofskem, religioznem, nazorskem imenovalcu skupnosti, ki jo sklepa. Ker preambulo razumemo kot slovesni uvod in utemeljitev ustave, si avtor postavi raziskovalni vprašanji, prvič, kaj je preambula oziroma kakšna je njena vloga v slovenski ustavni ureditvi, in drugič, kako preambula zavezuje sodišča pri razlagi prava. Avtor se sprašuje, ali se v preambuli res izraža temelj družbene pogodbe in kaj naj vsebuje, če naj je temelj družbene pogodbe. Preambula se je skupaj s slovensko ustavo oblikovala v skupnem procesu osamosvajanja in temeljnega ustavnega preoblikovanja, v katerem smo kot narod iskali izvor lastne samobitnosti, identiteto in na novo oblikovali svoj narodni narativ. S tem smo oblikovali vsebinsko izhodišče, temelj, iz katerega črpa ustavna ureditev. Pomembno vprašanje je, ali je nepravni temelj, na katerega smo postavili svojo ustavno ureditev, zavezujoč pri razlagi našega pravnega reda.
Ključne besede: družbena pogodba, ustava, preambula, etično orientacijski okvir, narodni narativ, nacionalni program.