Odpoved procesnim jamstvom v kazenskem postopku: vprašanje njihove razpoložljivosti
Avtor: Primož Gorkič
|
Kategorija:
Avtor v članku analizira izbrana procesna jamstva kazenskega postopka in išče meje obdolženčevega razpolaganja z njimi. V izhodišču razprave so merila učinkovitosti odpovedi procesnim jamstvom, kot jih je začrtalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Med njimi je metodološko na prvem mestu merilo razpoložljivosti procesnega jamstva. Avtor razlikuje med nerazpoložljivimi in razpoložljivimi procesnimi jamstvi. Med prve uvršča prepoved mučenja, pravico do osebne svobode in načelo zakonitosti v kazenskem pravu (kot procesno jamstvo). Druga izbrana jamstva, kot so pravica do molka, pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do sojenja v navzočnosti, so načeloma razpoložljiva, a le deloma. Iskanje teh meja razkrije temeljni argument, argument varstva obdolženčeve osebnosti in dostojanstva v kazenskem postopku. Ta argument teorija in sodna praksa − bodisi izrecno bodisi implicitno − redno uporabljata, ko se spopadata z vprašanji učinkovitosti odpovedi procesnim jamstvom. Varstvo osebnosti in dostojanstva obdolženca v pravni red Republike Slovenije sicer vstopa tudi kot samostojno jamstvo, vendar to ne pomeni, da njegovih prvin ni mogoče iskati tudi v drugih temeljnih jamstvih. Nekatera so z njim tesno in neločljivo povezana − ta procesna jamstva so v celoti zunaj razpolaganja obdolženca. Druga skrivajo to procesno jamstvo v svojem jedru, ki je nedotakljivo − in ki postavlja meje učinkovite odpovedi procesnim jamstvom.
Več...
Zbornik znanstvenih razprav 2010
Več...
Edicijska dolžnost domnevnega storilca v kazenskem postopku
Tema prispevka je edicijska dolžnost domnevnega storilca v kazenskem postopku. Ključno vprašanje je, ali privilegij zoper samoobtožbo prepoveduje prisiljevanje osumljenca ali obdolženca k izročanju listin, predmetov ali podatkov organom kazenskega postopka. V prispevku avtor to vprašanje analizira z več vidikov. Pri analizi besedila Zakona o kazenskem postopku ugotavlja, da gola jezikovna razlaga vodi v sklep, da je tudi domnevni storilec dolžan izročiti zahtevane predmete, listine in podatke. Podobno velja, če analiziramo relevantne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sodišče se s tem vprašanjem sicer še ni soočilo, je pa zavzelo stališča, ki govorijo v prid veljavnosti edicijske dolžnosti tudi za osumljenca oziroma obdolženca. Analiza judikature Evropskega sodišča za človekove pravice in primerjalna analiza izbranih ureditev pa pokaže, da bo treba tudi v slovenskem pravu zavzeti stališče, da privilegij zoper samoobtožbo prepoveduje vsaj prisilo zoper domnevnega storilca, če se ta ne odzove na zahtevo, naj organom postopka izroči zahtevane listine, predmete ali podatke.
Več...
Dokazovanje v postopku odločanja o odvzemu premoženjske koristi in premoženja
Avtor se v prispevku posveča aktualnim procesnopravnim vprašanjem kazenskopravnega odvzema premoženjske koristi, ki je (zlasti) materialnopravno v zadnjih letih doživel pomembne spremembe. Pri tem izhaja iz različnih materialnopravnih in procesnopravnih podlag in obravnava vprašanja veljavnosti domneve nedolžnosti, dokaznega standarda, odločanja po prostem preudarku in uporabe obtožnega načela. Posebno pozornost namenja procesnim vidikom razširjenega odvzema premoženjske koristi, ki jih obravnava skozi prizmo uveljavljenih stališč Evropskega sodišča za človekove pravice in nekaterih primerjalnopravnih primerov.
Več...