Odpoved procesnim jamstvom v kazenskem postopku: vprašanje njihove razpoložljivosti
Pravnik, Ljubljana 2010, let. 65 (127), št. 11-12, str. 793−814.
Avtor: Primož Gorkič
|
Kategorija:
Avtor v članku analizira izbrana procesna jamstva kazenskega postopka in išče meje obdolženčevega razpolaganja z njimi. V izhodišču razprave so merila učinkovitosti odpovedi procesnim jamstvom, kot jih je začrtalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Med njimi je metodološko na prvem mestu merilo razpoložljivosti procesnega jamstva. Avtor razlikuje med nerazpoložljivimi in razpoložljivimi procesnimi jamstvi. Med prve uvršča prepoved mučenja, pravico do osebne svobode in načelo zakonitosti v kazenskem pravu (kot procesno jamstvo). Druga izbrana jamstva, kot so pravica do molka, pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do sojenja v navzočnosti, so načeloma razpoložljiva, a le deloma. Iskanje teh meja razkrije temeljni argument, argument varstva obdolženčeve osebnosti in dostojanstva v kazenskem postopku. Ta argument teorija in sodna praksa − bodisi izrecno bodisi implicitno − redno uporabljata, ko se spopadata z vprašanji učinkovitosti odpovedi procesnim jamstvom. Varstvo osebnosti in dostojanstva obdolženca v pravni red Republike Slovenije sicer vstopa tudi kot samostojno jamstvo, vendar to ne pomeni, da njegovih prvin ni mogoče iskati tudi v drugih temeljnih jamstvih. Nekatera so z njim tesno in neločljivo povezana − ta procesna jamstva so v celoti zunaj razpolaganja obdolženca. Druga skrivajo to procesno jamstvo v svojem jedru, ki je nedotakljivo − in ki postavlja meje učinkovite odpovedi procesnim jamstvom.
Avtor v članku analizira izbrana procesna jamstva kazenskega postopka in išče meje obdolženčevega razpolaganja z njimi. V izhodišču razprave so merila učinkovitosti odpovedi procesnim jamstvom, kot jih je začrtalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Med njimi je metodološko na prvem mestu merilo razpoložljivosti procesnega jamstva. Avtor razlikuje med nerazpoložljivimi in razpoložljivimi procesnimi jamstvi. Med prve uvršča prepoved mučenja, pravico do osebne svobode in načelo zakonitosti v kazenskem pravu (kot procesno jamstvo). Druga izbrana jamstva, kot so pravica do molka, pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do sojenja v navzočnosti, so načeloma razpoložljiva, a le deloma. Iskanje teh meja razkrije temeljni argument, argument varstva obdolženčeve osebnosti in dostojanstva v kazenskem postopku. Ta argument teorija in sodna praksa − bodisi izrecno bodisi implicitno − redno uporabljata, ko se spopadata z vprašanji učinkovitosti odpovedi procesnim jamstvom. Varstvo osebnosti in dostojanstva obdolženca v pravni red Republike Slovenije sicer vstopa tudi kot samostojno jamstvo, vendar to ne pomeni, da njegovih prvin ni mogoče iskati tudi v drugih temeljnih jamstvih. Nekatera so z njim tesno in neločljivo povezana − ta procesna jamstva so v celoti zunaj razpolaganja obdolženca. Druga skrivajo to procesno jamstvo v svojem jedru, ki je nedotakljivo − in ki postavlja meje učinkovite odpovedi procesnim jamstvom.