Avtor poskuša prikazati bistveno prepletenost pravičnosti s solidarnostjo tako na idejni kot na dejanski ravni, hkrati pa tudi, da je solidarnost pogoj pravičnosti. Solidarnost skuša kot izmuzljiv in nedoločen pojem smiselno uokviriti in utemeljiti v sferi etike in socialne filozofije preko razdelitve na osnovno in aktivno solidarnost. Osnovna solidarnost se vzpostavlja šele kot družbeno pogojena vez med ljudmi, ki povezuje v sfero »mi«. V prispevku je prikazano,
da takšna osnovna solidarnost pogojuje vsakršno pojmovanje pravičnosti, saj drugega šele vzpostavlja kot enakovreden subjekt, s katerim moramo biti v pravičnem odnosu.
