Cilj predpisov mednarodnih pomorskih konvencij je ustvariti pravično
ravno- težje med prevoznikovimi interesi in interesi lastnikov tovora z
opredelitvijo režima prevozniške odgovornosti. V bistvu režima prevozniške
odgovornosti je temelj prevoznikove odgovornosti in porazdelitev dokaznega bremena. Člen 4 Hamburških
pravil določa odgovornost prevoznika za izgubo ali
poškod- bo blaga ter zamudo pri dostavi. Hamburška pravila so temeljito
spremeni- la osnovna pravila o
porazdelitvi tveganj med lastnike tovora in prevoznike, določena z Bruseljsko
konvencijo o poenotenju nekaterih pravil o nakladnici iz leta 1924 (znana tudi
kot Haaška pravila), Haaška pravila, spremenjena z Visbijskim protokolom iz
leta 1968 in protokolom SDR iz leta 1979 (Haaško-
-visbyjska pravila). Tako so na primer odpravila tradicionalno razbremenitev za
navtične napake in napake pri upravljanju ladje in spremenila način uve-
ljavljanja izjeme požara. Vendar sistem
domnevne krivde ostaja edina osnova prevozniške odgovornosti v skladu s 5.
členom Konvencije. Ukinila je katalog razbremenitev po drugem odstavku IV. člena Haaško-visbijskih pravil. S tem
je režim prevozniške odgovornosti spremenil iz »nepopolnega sistema
krivdne odgovornosti« v »popoln
sistem krivdne odgovornosti«. Avtor analizira
temelj prevozniške odgovornosti in dokazno breme,
kot sta bila spremenjena s Ham- burškimi pravili.
Ključne
besede: prevozniška
odgovornost, dokazno breme, prevoz blaga po morju, Hamburška pravila, pomorske
konvencije, pomorsko pravo.