Pitamičev prispevek k razumevanju prava je razpet med metodološko čistost pravne znanosti in enovitim pojmom prava. Metodološka čistost zahteva, da se izogibamo mešanju miselnih metod, hkrati pa mora imeti pravo tudi kot čista normativna zgradba ustrezne materialne predpostavke. Bistveni prvini enovitega pojma pravo sta red in človečnost. Naloga prava je, da z urejanjem zunanjega človekovega vedenja »zagotavlja življenje ljudi v skupnosti kot lju- di.« Pitamičev izziv nam ponuja zelo široke ustvarjalne možnosti. Za avtorja te razprave je posebej pomembno, da Pitamičeva teorija oplaja tudi to, s čimer se danes ukvarja teorija argumentacije v pravu. Metodološki pluralizem omogo- ča, da teorijo stopnjevitosti pravnega reda sprejemamo in obravnavamo vse- binsko. Odločilno je, da razločujemo med pravnim besedilom in njegovim ra- zumevanjem. Če ravnamo odgovorno, argumentom razumevanja ne moremo ubežati. Pravnikovo delo je ustvarjalno, toda to je hkrati breme odgovornosti, ki ga moramo nositi.

Sodnik ali drug nosilec odločanja se mora zavedati, bi rekel Pitamic, da Homi- num causa omne ius constitutum. Če s te poti skrenemo, se izneverimo pravu in njegovi naravi. Če na tej poti ostajamo, lahko, zdaj bolj in zdaj manj, prispe- vamo k vladavini prava. Naivno je, če mislimo, da bomo dosegli zlato dobo, o kateri govori pesnik Ovidij, realistično pa je, da bomo s tem lahko kolikor toliko varno živeli.

Ključne besede: razumevanje prava, čista teorija prava, metodološka čistost, metodološki pluralizem, red, človečnost, Leonid Pitamic, odziv na Pitamičev izziv.

Prispevek je slavnostni govor, ki ga je imel avtor ob 103. obletnici Pravne fakul- tete Univerze v Ljubljani. Avtor se je oprl na izročilo pravne znanosti in se ob tem zavedal, da se izročila ne smemo krčevito oklepati in stopicati na mestu. Iz izročila moramo izhajati, ga popravljati in dopolnjevati. Če je treba, ker tako zahtevajo nova spoznanja in nove razmere, ga moramo tudi presegati in kre- niti na druga pota. Eno nosilnih mest govora je tudi to, da ustave, zakonov in drugih normativnih pravnih aktov ne moremo uporabljati samodejno. Vselej gre za to, da moramo te akte najpoprej razumeti in se šele nato odločiti, kako naj jih udejanjamo v konkretnih primerih. Za vsakim odgovornim pravnim odločanjem je védenje, da lahko že drobni vrednotni odtenki in nove drobne dejanske okoliščine spremenijo pogled na to, kaj pomenijo prvine pravnega sklepanja in kako naj jih medsebojno povezujemo. Če je to točno, sta razlaga (interpretacija) in utemeljevanje (argumentacija) nujni in nenehni spremlje- valki pravnega odločanja. Smisel pravnega razumevanja je, volens nolens, sku- pen. Dosegamo in poglabljamo ga lahko samo tako, da drug z drugim sodelu- jejo teorija (filozofija) prava in posamezne pozitivnopravne znanosti.

Ključne besede: narava prava, razlagalnost prava, analognost prava, študij prava, delitev oblasti, pravna država.

Knjiga je svojevrstno avtobiografsko delo, ki ga je avtor napisal na predlog urednice Tadeje L. Zupan za založbo Chiara. Podnaslov knjige, ki je uvrščena v zbirko Osebno, je Padci in pobiranja poetičnega pravnika. Pavliha je iskren zagovornik vrednotnega dojemanja sveta in življenja. Ta pogled zaznamuje domala celotno knjigo. Med temeljne vrednote uvršča »človečnost, nenasilje, zlato pravilo in pravičnost.« Prepričan je, da bo slehernik tedaj, ko bo »repro- gramiral algoritme lastnega etičnega in moralnega avtopilota«, postal boljši človek. Tedaj bo tudi »človeštvo lažje preživelo in se povzpelo na višjo raven razvoja.« Skupaj s Prešernom in njegovo Zdravljico naj dodam, da to raven lahko najdejo samo tisti, ki v srcu dobro mislijo.

Ključne besede: duhovnost, materialistično prepričanje, svetost življenja, člo- večnost, etos, vrhovna etika, pravo, naravno pravo.