Pravniške strokovne sestavke različnih vrst se večinoma oblikuje po enakih načelih. Pisec mora po določitvi naslova najprej zbrati temeljno gradivo in ga preštudirati. Potem mora sestaviti razčlembo (dispozicijo). Dispozicija je sestavljena iz naslovov strokovnega sestavka s kratkimi opisi vsebine, če je to sploh potrebno. Potem se pisec loti oblikovanja osnutka besedila. Besedilo mora biti utemeljeno. Za utemeljitev se uporabljajo zlasti sklicevanja na za- konske ali katere druge določbe prava, na sodno prakso in na mnenja v stro- kovni literaturi. Izogibati se je treba pisanju dolgih, nejasnih stavkov. Pravniški strokovni sestavek naj se piše neosebno ne glede na to, da je osebno mnenje pisca zaželeno.

Po razpadu habsburškega cesarstva je avstrijski ODZ ostal v veljavi v jugoslo- vanskem delu Slovenije. Na Primorskem, ki je bila priključena po Italiji, je bil nadomeščen z italijanskim pravom. Prizadevanja za sprejem jugoslovanskega državljanskega zakonika niso obrodila sadov. Po drugi svetovni vojni je bilo predvojno pravo formalno odpravljeno, enako kot v Sovjetski zvezi po revolu- ciji. Dovoljeno pa ga je bilo uporabljati kot pravna pravila. Pomen te izjeme je bil na začetku nejasen. Šele po letu 1951 se ni več neposredno politično oviralo uporabe pravnih pravil (to je predvojnega prava). ODZ je bil sicer odpravljen, vendar se je še vedno uporabljal. Po drugi svetovni vojni je bilo odrejeno, da se ODZ (kot pravno pravilo) uporablja na Primorskem. Primorsko si je Jugo- slavija priključila po drugi svetovni vojni. Določbe ODZ so bile do leta 1980 večinoma nadomeščene bodisi z jugoslovanskim bodisi s slovenskim pravom. Le redke se še vedno lahko uporabljajo.