Avtorja v prispevku, katerega povod je epidemija covid-19 v Sloveniji, na pri- meru triaže obravnavata živopisno razmerje med pravom in medicinsko stro- ko. Mimo podrobnejše obravnave kazensko- in civilnopravnih vprašanj, ki jih prepuščata strokovnjakom področnih strok, skušata prek razlage določb Zako- na o zdravstveni dejavnosti, Zakona o zdravniški službi in Zakona o paciento- vih pravicah določiti meje pravno dopustnega ravnanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, predvsem v težkih primerih triaže, ko zavrnitev ali od- log (točno določene vrste) zdravljenja lahko pomeni ne le hudo ali celo nepo- vratno poslabšanje zdravstvenega stanja, temveč tudi smrt pacienta. Iz razprave izpuščata podrobnejšo obravnavo določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj za njene potrebe praviloma zadostuje ugoto- vitev, da vsakršna omejitev pravice do zdravljenja obvezno zavarovane osebe lahko pomeni kršitev pravic in obveznosti iz socialnozavarovalnega razmerja.

Ključne besede: triaža, epidemija, pravica do zdravja, pravica do življenja, človekovo dostojanstvo.

Dne 13. aprila 2026 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal strokovni posvet Društva za delovno pravo in socialno varnost o izzivih čezmejnega izvajanja storitev oziroma napotitev. Slovenija je namreč ena vodilnih držav po številu napotenih delavcev, ki prispevajo h konkurenčnosti skupnega trga Evropske unije, hkrati pa institut povzroča politična trenja in odpira prostor za nezakonite prakse ter kršitve pravic delavcev. Razprava je izpostavila kompleksnost pravnega urejanja napotitev, ki poleg delovnega prava in prava socialne varnosti vključuje tudi davčno in migracijsko pravo. Obravnavani so bili številni praktični izzivi, kot so na primer subsidiarna odgovornost v gradbeništvu, pridobivanje potrdil A1, zlorabe pri tako imenovanih sočasnih zaposlitvah ter izzivi samozaposlenih glede napotitev. Udeleženci so opozorili na neenotno prakso držav članic EU in pomanjkljivo zaščito delavcev, zlasti iz tretjih držav, pri čemer Slovenija pogosto deluje tudi kot vstopna točka za delo v drugih državah. Izpostavljene so bile nekatere razširjene nepoštene prakse (na primer nepravilna plačila, slabi bivalni pogoji), ki jih nadzorni organi težko zaznavajo. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere nepoštene prakse nadzornih organov v državah članicah gostiteljicah. Kljub temu napotitve ostajajo pomembne za delovanje enotnega trga EU, v luči tega pa so razpravljavke in razpravljavci sprejeli več priporočil.

Ključne besede: čezmejno izvajanje storitev, delovno pravo, pravo socialne varnosti, davčno pravo, koordinacija sistemov socialne varnosti, napotitve, sočasne zaposlitve.