Jezik v družbi nastopa kot izraz človekove zavesti in samozavesti ter kot osnovno sredstvo komunikacije med ljudmi. Jezik je tudi najpomembnejše sredstvo za izražanje vsebine pravnih norm in pravnih pojmov. Številni izrazi ljudskega jezika imajo v pravnih razmerjih drugačen ali natančnejši pomen kot v vsakdanjem govoru. Poleg tega nastopajo v pravni sferi specifični pravni izrazi oziroma termini. 

Pravni sistem ima v družbi dvojno funkcijo. Na eni strani pravni sistem na- stopa kot sredstvo družbenega nadzora in reševanja konfliktov ter kot tak zagotavlja določeno stabilnost. Po drugi strani so pravne norme tudi dejavnik družbenih sprememb. Ta inovacijska funkcija pravnega sistema je posebej poudarjena po izvedeni socialni revoluciji, ko pride do zamenjave političnih in ekonomskih odnosov in družbenih vrednot. Do družbenih sprememb v Sloveniji po letu 1990 je prišlo najhitreje na političnem področju, počasneje pa na ekonomskem področju, čeprav so prav ekonomski vzroki – nizka pro- duktivnost socialističnih ekonomskih sistemov ob državni in družbeni lastnini – najbolj botrovali političnim spremembam. Tem so potem sledile menjave prevladujočih vzorcev družbenega obnašanja, ki so jih določale pravne in druge družbene norme. Najpočasneje so se omenjene spremembe dogajale na področju družbene zavesti ter dejanskega ponotranjenja (internalizacije) novih družbenih vrednot.

Ključne besede: revolucija, pravni sistem, kontinuiteta, dialektika, legitimnost, normativna integracija.

Prispevek je prikaz knjige Mala šola retorike. V ospredju so teme s področja retoričnih znanj in retoričnih spretnosti. Posebna pozornost je namenjena bi- stvenim prvinam vsakega govora. To so etos, patos in logika. Številna kratka poglavja v knjigi so namenjena vprašanjem jezika, značilnostim pravniškega izražanja in osebnosti govornika. Za pouk retorike in prakso govorništva je zato prikazana knjiga dragocen temelj in prepoznaven vodnik.

Ključne besede: retorika, jezik, etos, patos, logika, spretnost.

Zakonodajna politika označuje postavljanje ciljev zakonodajne dejavnosti ter določanje načinov in sredstev za doseganje teh ciljev pri pravnem ureja- nju družbenih odnosov. Kadar zakonodajalec načrtno izbira vrednote, cilje in sredstva in pri tem predvideva tudi posledice, govorimo o racionalni za- konodajni politiki. Za njeno uspešnost je treba izhajati iz integralnega pogle- da na pravo ter upoštevati njegovo družbeno funkcijo in osebno dojemanje pravnih norm pri vsakem posamezniku. Temeljni programski dokument za vodenje zakonodajne politike v Sloveniji je Resolucija o normativni dejav- nosti. V njej je še zelo veliko neuresničenih ciljev, načel in opozoril. Nosilne ideje Resolucije je treba upoštevati tudi ob pretvarjanju programskih doku- mentov v pravne akte.

Ključne besede: zakonodajna politika, integralni vidik prava, družbena funk- cija prava, internalizacija pravnih norm, resolucija o normativni dejavnosti.