Socialno varstvo uvrščamo v širši sistem socialne varnosti, čeprav veljajo zanj določene posebnosti, ki se kažejo predvsem v njegovi subsidiarni pravni naravi in individualiziranih dajatvah. Ustavno načelo pravne države zavezuje zakonodajalca prilagajati sistem socialnega varstva spremenjenim razmerjem v družbi. S sprejetima zakonoma o socialnovarstvenih prejemkih in uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je zakonodajalec pomembno preoblikoval pravni položaj upravičencev do socialnih pomoči. Ukinil je pravico do državne pokojnine, spremenil krog upravičencev, pogoje za pridobitev, obseg in delno tudi postopek uveljavljanja pravic do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ni ustrezno, da se z omenjenima zakonoma, ki med seboj nista po­vsem usklajena, posega na druga področja socialne varnosti, s čimer se zmanjšujejo predvidljivost ravnanja, zaupanje v pravo in pravna varnost, ki so nepogrešljive vrednote pravne države. Primerno bi bilo razmišljati o kodifikaciji, ki bi povečala preglednost in medsebojno povezanost posameznih področij prava socialne varnosti.

Potreba po dajatvah dolgotrajne oskrbe je predvsem posledica zmanjšanja osebne avtonomije v starosti, kar starajoči se evropski družbi lahko povzroča težave. Poleg tega tradicionalne družine, v katerih živita dve ali tri generacije, niso več običajne. Subjekti zasebnega prava niso več zmožni zagotavljati var- nosti. Zato so bili (in so še zmeraj) potrebni družbeni ukrepi za zagotovitev varnosti. V prispevku so analizirane spremembe v strukturi socialnih tveganj in opredelitve v mednarodnem, evropskem in tujem pravu. Čeprav se države srečujejo s podobnimi težavami, se lahko odločijo za različne možnosti njiho- vega premagovanja. Po analizi pravno neustreznih rešitev pred spremembami so raziskani sistemi dolgotrajne oskrbe v nekaterih državah članicah. Njihova pravna narava je zelo raznolika, in sicer od sistemov sui generis (Avstrija) do socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, dopolnjenega z zasebnim za- varovanjem in socialno pomočjo (Nemčija), nacionalnega varstva vseh prebi- valcev (Španija) do mešanega sistema (Slovenija). Neenotnost urejanja lahko povzroča težave tudi pri koordinaciji dajatev dolgotrajne oskrbe v Evropski uniji. Eno od osrednjih vprašanj je povezano z izvajanjem oskrbe. Bi lahko trdili, da dajatve v naravi spodbujajo poklicno izvajanje dolgotrajne oskrbe, denarne dajatve pa neformalno, družinsko oskrbo? Ugotovljeno je, da je treba ohraniti tankočutno povezavo med družinskimi člani z zagotavljanjem zuna- nje, poklicne oskrbe.