Cesarska Kitajska je razvila močno tradicijo uzakonjenega prava, ki so ga bili sodniki dolžni verno uporabljati. Sodnikom je bila puščena le ozka možnost razlage prava in sodne odločitve so strogo nadzirali po poti upravnega nadzora. Kljub temu so se sodniki v primerih, za katere uzakonjeno pravo ni dajalo rešitve, verjetno lahko zatekali k analogiji, da ne bi ostali zločini nekaznovani. Inovativne rešitve je bilo mogoče vključiti v uzakonjeno pravo s pomočjo posebnega revizijskega postopka. Zaradi omejevanja razlage prava je bilo uzakonjeno pravo predimenzionirano in je urejalo preveč podrobnosti, s čimer je v pravni red vnašalo potencialna neskladja.