Živimo v časih, ki vzbujajo zaskrbljenost. Po drugi svetovni vojni in holokavstu ter v času zločinov komunističnih oblasti v Vzhodni Evropi so članice Sveta Evrope ustvarile novo svobodno in demokratično Evropo. Sprejele so Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ustanovile so Evropsko sodišče za človekove pravice, eno najuglednejših sodišč v svetovnem merilu. Na pogorišču Evrope je nastal pravni red, ki je bil utemeljen na svobodnih medijih, svobodnih volitvah, prepovedi diskriminacije, vladavini prava in neodvisnemu sodstvu. Tako kot takrat lahko tudi danes izhod iz globalne krize, v kateri smo, temelji samo na spoštovanju teh vrednot. In nikakor ne na maksimi »nujnost ne pozna zakona«. K temu lahko in moramo prispevati vsi. Največja odgovornost leži na organih oblasti, ki imajo največ vzvodov za varstvo demokratične ureditve, svoj prispevek k boljši družbi pa mora dati tudi vsak posameznik. S tem, da se upre prefinjenemu in dobro organiziranemu pranju možganov po družbenih omrežjih, da razmišlja s svojo glavo in se javno oglasi, ko zazna nepravilnosti v družbi.
Ključne besede: kriza, demokracija, svoboda, človekove pravice, Ustavno sodišče RS, oblast