Prispevek je zadnje poglavje referata, ki ga je avtor pripravil za srečanje IRIS [(Internationale Rechtsinformatik Symposion), sekcija teorija prava], ki je bilo 21. do 23. februarja 2008 v Salzburgu.

Pravica delavcev do komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu postaja z razmahom sodobne komunikacijske tehnologije čedalje bolj aktualno vprašanje ustavnega in delovnega prava. Avtorica znanim razsežnostim te problematike dodaja kazenskopravni pogled. Pri tem izhaja iz dejstva, da na področju komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu trčita (vsaj) dve ustavno varovani pravici.

Najpozneje od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja smo v svetu in morda še posebej v Evropi priča večjim premikom družbenega dojemanja človekove spolnosti. Morala na področju spolnosti se je začela relativno hitro spreminjati. Države se začenjajo množično odvračati od kazenskopravne dobrine državno predpisane spolne morale in usmerjajo svoje pravo k varstvu strogo osebnih dobrin. V prispevku sta primerjalnopravno nadrobneje prikazana pojma spolna samoodločba kot dobrina kazenskega prava in spolno ravnanje kot prvi element splošnega pojma kaznivega dejanja najznačilnejših spolnih kaznivih dejanj.

Združene države Amerike so primer za sveženj pravil sodniške etike, ki urejajo ravnanje in izražanje sodnikov zunaj sodne dvorane, in sicer v javnem ali zasebnem življenju. Ta pravila, ki so utemeljena na vzorčnem kodeksu sodniške etike, ki ga je pripravila avtonomna poklicna organizacija Ameriško pravniško združenje (American Bar Association – ABA), so postala pravno zavezujoča, saj so jih sprejela številna sodišča in zakonodajalci različnih jurisdikcij Združenih držav.

Odlog izvršbe je eden od specifičnih institutov korekcije procesnih položajev strank v izvršilnem postopku, ko obstaja skorajšnja možnost ustavitve izvršbe, dvom o njeni dopustnosti ali verjetnost, da se pozneje izkaže za nezakonito, z razumljivim dodatnim pogojem, da mora hkrati s tem predlagatelju nastati posebna, kvalificirana škoda. Poleg teh temeljnih predpostavk sta v članku prikazana še razvoj zakonskega besedila in specifična procesna vprašanja učnika odloga, torej praktično vprašanje stanja izvršbe v času odloga.

Geografsko prikrajšane niso le države, ki nimajo epikontinentalnega pasu ali (pravice do razglasitve) svoje izključne ekonomske cone (IEC), ampak tudi države, ki imajo epikontinentalni pas in IEC, vendar z določenimi posebnostmi. Geografsko prikrajšane so tudi države, ki imajo glede na svoje ozemlje nesorazmerno kratko obalo, končno pa tudi države, katerih IEC je ne glede na njihovo velikost revna z morskimi bogastvi.

Prispevek obravnava dileme in vprašanja, ki nastajajo v zvezi z razlago pojma akta politične diskrecije, ki ga je prinesla nova zakonodaja o upravnem sporu. Avtor kritično obravnava izražena stališča predlagatelja zakona in pravne teorije, ki so utemeljevala potrebo po uzakonitvi omenjene nove kategorije javnopravnih posamičnih aktov. Opozori na potrebo po tem, da se poleg aktov politične diskrecije (ki niso upravni akti) upošteva tudi problematika posamičnih upravnih aktov, pri katerih ima uprava nenavadno širok manevrski prostor za odločanje (sugerirano je tudi njihovo poimenovanje: »politično-diskrecijski akti«).