Številka 1-2/2012

Prikrito izplačilo dobička v delniški družbi

Zakon zagotavlja delničarjem udeležbo pri letnem dobičku družbe, vendar zaradi varstva delničarjev, upnikov in gospodarske trdnosti družbe določa obvez­na pravila. Za države članice EU določa taka pravila Druga direktiva 77/91/ EGS z dne 13. decembra 1976. Po tej direktivi se sme dobiček izplačati samo iz dobička, ki je ugotovljen v bilanci in določen za razdelitev. Izplačilo vsake drugačne udeležbe je treba vrniti, če družba dokaže, da je delničar vedel ali moral vedeti za nepravilno izplačilo. 
Več...

Kriminalizacija v letalstvu: zagotovitev pravega ravnovesja za zavarovanje prevladujočega javnega interesa

Avtor v prispevku analizira razloge za kolizijo dveh pravno zavarovanih javnih interesov – interesa zagotavljanja varnosti v civilnem letalstvu in interesa dobrega delovanja pravosodja. V primeru letalske nesreče ali incidenta je izjem­nega pomena, da se letalske strokovnjake spodbuja k poročanju o dogodkih, ki so vplivali na varnost, saj je zaradi trenda vse pogostejše kriminalizacije teh posameznikov prišlo ravno do nasprotnega učinka. Letalski strokovnjaki ne želijo razkriti informacij in poročati o dogodkih, saj s tem tvegajo lasten pregon in kaznovanje. Brez relevantnih in pravih informacij so analize tehničnih preiskav napačne, brez njih pa ne moremo pridobiti dragocenih izkušenj, ki so potrebne za ohranitev in razvoj varnosti v civilnem letalstvu in s tem splošne varnosti. Dosega ravnovesja med obema interesoma je nujna. 
Več...

Številka 3-4/2012

Posest v slovenskem kazenskem pravu

Prispevek predstavi problematiko posestnih kaznivih dejanj. Posest je kon- strukt stvarnega prava, ki po sodobni objektivni koncepciji to dojema kot de- jansko oblast nad stvarjo (corpus) in zanemarja voljni element posedovanja (animus). Stvarnopravni konstrukt posesti je za kazensko pravo velik problem, saj zakonski znak posestnega kaznivega dejanja pomeni golo objektivno dej- stvo, ki je lahko zunaj okvira ravnanja storilca.
Kazensko pravo mora zato problem posesti reševati prek lastnih dogmatič- nih spoznanj. Za izvršitev kaznivega dejanja so potrebni volja, zavest in krivda storilca (poleg biti kaznivega dejanja in protipravnosti). S tem kazensko pravo posredno zahteva uporabo subjektivne koncepcije posesti, ki poleg dejanske oblasti vsebuje tudi voljni element posedovanja (animus).
Glede posesti imata kontinentalna in anglo-ameriška kazenska doktrina raz- lične teoretične poglede. Slednja konstrukt posesti oblikuje prek sodnih pri- merov in se ne ozira na stvarnopravno koncepcijo posesti. Kontinentalno ka- zensko pravo v stvarnopravni koncept posesti načeloma ne posega. Da bi se izognili doktrinarnim problemom, se posestnim kaznivim dejanjem dodaja izvršitveno ravnanje ali namen, ki spremlja posest, ali pa se to nadomešča z institutom razpolage (nem. der Gewahrsam). Že iz same doktrine temeljnih elementov kaznivega dejanja, ki zahteva voljni, zavedni in krivdni (subjektiv- ni) element, pa je očitno, da moramo v kazenskem pravu uporabiti subjektivno koncepcijo posesti. V prispevku so predstavljeni teoretični pogledi na posest v kazenskem pravu, praktični primeri, aktualni problemi in smiselne rešitve za boljšo opredelitev tega instituta.
Več...

Številka 5-6/2012

Veljava ODZ po prvi svetovni vojni do danes

Po razpadu habsburškega cesarstva je avstrijski ODZ ostal v veljavi v jugoslo- vanskem delu Slovenije. Na Primorskem, ki je bila priključena po Italiji, je bil nadomeščen z italijanskim pravom. Prizadevanja za sprejem jugoslovanskega državljanskega zakonika niso obrodila sadov. Po drugi svetovni vojni je bilo predvojno pravo formalno odpravljeno, enako kot v Sovjetski zvezi po revolu- ciji. Dovoljeno pa ga je bilo uporabljati kot pravna pravila. Pomen te izjeme je bil na začetku nejasen. Šele po letu 1951 se ni več neposredno politično oviralo uporabe pravnih pravil (to je predvojnega prava). ODZ je bil sicer odpravljen, vendar se je še vedno uporabljal. Po drugi svetovni vojni je bilo odrejeno, da se ODZ (kot pravno pravilo) uporablja na Primorskem. Primorsko si je Jugo- slavija priključila po drugi svetovni vojni. Določbe ODZ so bile do leta 1980 večinoma nadomeščene bodisi z jugoslovanskim bodisi s slovenskim pravom. Le redke se še vedno lahko uporabljajo.
Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo