SI / EN

Številka 5–6/2024

Ničnost in zastaranje kondikcijskih zahtevkov

Avtor obravnava vprašanje zastaranja kondikcijskega zahtevka, ki nastane kot
posledica ničnosti pogodbe. Zakon določa, da uveljavljanje ničnost ne zastara.
To pravilo se nanaša na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ne sme pa se ga
razširiti na kondikcijske zahtevke. Kondikcijski zahtevki so v skladu z uveljavljeno
sodno prakso predmet zastaranja. Pri tem sta bistveni naslednji stališči.
Uveljavljanje kondikcijskega zahtevka je v prosti presoji oziroma je predmet
svobodne odločitve pogodbene stranke. Če pogodbena stranka nične pogodbe
ne uveljavlja kondikcijskega zahtevka, ga pač ne uveljavlja. Negotovost glede
uveljavljanja kondikcijskega zahtevka pa ne sme biti trajna. Zato kondikcijski
zahtevek zastara in pri tem naj velja, da zastaranje teče od trenutka, ko se je pogodbena
stranka zavedala ali bi se morala zavedati, da je pogodba nična in da
ima iz tega naslova kondikcijski zahtevek. Ničnost ni podlaga, ki bi opravičevala,
da bi imela katerakoli od pogodbenih strank nične pogodbe kakršnokoli
korist. Korist je treba vrniti in pogodbena stranka, ki korist vrača, mora tudi
sama imeti zahtevek za vračilo tistega, kar je sama izpolnila.


Ključne besede: ničnost, zastaranje, neopravičena obogatitev, kreditna pogodba,
nepošteni pogodbeni pogoji.
Več...

Dokazna vrednost in dopustnost mnenja strokovnjaka – izvedenca v kazenskem postopku

Izvedenec je oseba, ki ima specialno strokovno znanje, ki ga sodišče potrebuje
v sodnem postopku, zato za potrebe razjasnitve dejanskega stanja odredi izvedensko
delo. Kot objektivni pomočnik sodišča sooblikuje potek kazenskega
postopka in vpliva na končno odločitev. Izvedenec ima tako v kazenskem
postopku zelo pomembno vlogo. Od navadne priče se razlikuje po tem, da
je njegovo delo neposredni spoznavni vir dokazov. Izvedenstvo pa ni le izvor
spoznavanja relevantnih dejstev, temveč je hkrati tudi pomoč sodišču pri
izvrševanju funkcije sojenja. Izvedenec drugače kot priča nima pasivne vloge,
temveč je ta aktivna (lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo
predmeti ali podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje; če je navzoč pri
ogledu, rekonstrukciji dogodka ali kakšnem drugem preiskovalnem dejanju,
lahko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliščine ali naj se tistemu, ki se
zaslišuje, postavijo posamezna vprašanja). Pošten kazenski postopek je mogoč
le, če sta tako sodnik kot tudi izvedenec nepristranska. Izvedenec ni pomočnik
stranke, temveč pomočnik sodišča pri iskanju resnice. Od izvedenca se ne zahteva
samo strokovnost, temveč tudi objektivnost in nepristranskost – načelo
nepristranskosti in neodvisnosti sodišča velja prav tako tudi za izvedence. Zato
vsak dvom o izvedenčevi nepristranskosti vzbudi tudi dvom o nepristranskosti
sodišča ter hkrati ogrozi enakost orožij strank.


Ključne besede: izvedenec, strokovno mnenje, kazenski postopek, dokazi, nepristranost,
enakost orožij, pošten postopek.
Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo