Številka 7-8/2013

(U)pravič(e)nost znižanja starostne meje za pridobitev volilne pravice

Volilna pravica je temeljna neodtujljiva politična človekova pravica aktivnega statusa, ki tvori jedro demokratične, pluralne, moderne pravne države. Ni absolutna, temveč je podvržena različnim omejitvam, med katerimi je tudi starost (kot pogoj za pridobitev tako aktivne kot pasivne volilne pravice). Razprave o primernosti konkretne starostne meje za pridobitev volilne pravice in njenem morebitnem nižanju potekajo v okviru različnih mednarodnih organizacij, predstavniških teles držav in širše civilne družbe. Obstaja tudi veliko pobud o znižanju trenutno obstoječe starostne meje, s čimer bi se omogočila participacija na volitvah tudi mlajši generaciji (mlajši od 18 let), posledica pa bi bila povečanje obsega volilnega telesa, izboljšala bi se volilna udeležba, mladim pa bi se omogočila aktivnejša participacija v družbi, predvsem pri sprejemanju najpomembnejših družbenih odločitev (volitve, referendumi, ljudska iniciativa). Prispevek zagovarja tezo, da je trenutno prevladujoča starostna omejitev za pridobitev volilne pravice presežena ter da bi bilo treba slednjo znižati, in ponudi pregled različnih argumentov, tako tistih, ki zagovarjajo znižanje, kot tistih, ki temu nasprotujejo. Vsekakor pa je končna odločitev o morebitnih spremebah v rokah zakonodajalca, da v okviru širokega polja proste presoje, ki mu pri urejanju področja pripada, presodi, ali bo sledil argumentom in omogočil participacijo na volitvah tudi posameznikov, ki zdaj zgolj zaradi svoje starosti do tega niso upravičeni.

Več...

Številka 1-2/2017

Dostojanstvo kot temelj pravilnega razumevanja ustavnopravnega koncepta prepovedi diskriminacije glede na starost

V prispevku avtor zagovarja tezo, da je v praksi prevladujoč ustavnopravni koncept razumevanja in razlage prepovedi diskriminacije glede na starost. Starost je sui generis prepovedana podlaga s posebnimi lastnostmi – hkrati je statična, dinamična in prožna osebna lastnost. Razlikujemo lahko med dejansko, konkretno, domnevno, relativno (starostna razlika) itd. starostjo. Vrhovno sodišče Kanade pogosto poudarja, da razlikovanja glede na starost velikokrat podprejo sodišča, ki razlikovanje razumejo kot pogost in nujen način urejanja družbe. Starostne meje določajo, kdaj lahko sklenemo zakonsko zvezo, volimo, vozimo, privolimo v spolne odnose, prodamo premoženje itd. Namen prispevka je predstaviti moderno, ustavno in na človekovih pravicah utemeljeno razumevanje prepovedi diskriminacije glede na starost. Spoštovanje posameznikovega dostojanstva zahteva ocenjevanje posameznikovih izkušenj, sposobnosti in ničesar več. Vse drugo je kršitev človekovega dostojanstva določene skupine, ki temelji na domnevni nesposobnosti, namesto dejanske sposobnosti teh posameznikov in je z vidika ustavnopravnega koncepta prepovedi diskriminacije glede na starost nesprejemljiva.

Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo