Šole med pedagogiko in upravnim odločanjem – izhodišča za binaren model postopkov

Pravnik, Ljubljana 2012, let. 67 (129), št. 5-6, str. 363-382

 V zadnjih letih se čedalje bolj poudarja nujnost rabe vsaj temeljnih načel in pravil upravnega postopka kot del pedagoškega procesa, kadar se v sklopu izo- braževanja (in vzgoje) kot javne službe v javnem interesu odloča o pravicah in obveznostih učencev, dijakov in študentov. Upravni postopek pa je v jedru sicer pot, kako po pogojih področnih predpisov strankam v razmerju do pra- vic drugih in javne koristi oziroma države priznavati upravnopravne koristi oziroma nalagati dolžnosti (npr. plačilo davka). Namen in koncept upravnega postopka je tako neredko lahko celo v nasprotju s cilji pedagoškega procesa. Pravila predvsem Zakona o splošnem upravnem postopku delno omejujejo pedagoge in upravljavce v šolstvu v za pedagoško doktrino potrebni avtono- miji izobraževalnih zavodov in učiteljev. V članku avtorica poudarja, zakaj in v katerem minimalnem obsegu pa je procesno varstvo učencev, dijakov in štu- dentov potrebno poleg oziroma kot del pedagoškega procesa, tudi po izkušnjah v Nemčiji in ZDA. Avtorica sklepno za rešitev nasprotij oblikuje izhodišča za binaren model postopkov v šolstvu na podlagi merila dogovornega reševanja kolizije interesov.
 V zadnjih letih se čedalje bolj poudarja nujnost rabe vsaj temeljnih načel in pravil upravnega postopka kot del pedagoškega procesa, kadar se v sklopu izo- braževanja (in vzgoje) kot javne službe v javnem interesu odloča o pravicah in obveznostih učencev, dijakov in študentov. Upravni postopek pa je v jedru sicer pot, kako po pogojih področnih predpisov strankam v razmerju do pra- vic drugih in javne koristi oziroma države priznavati upravnopravne koristi oziroma nalagati dolžnosti (npr. plačilo davka). Namen in koncept upravnega postopka je tako neredko lahko celo v nasprotju s cilji pedagoškega procesa. Pravila predvsem Zakona o splošnem upravnem postopku delno omejujejo pedagoge in upravljavce v šolstvu v za pedagoško doktrino potrebni avtono- miji izobraževalnih zavodov in učiteljev. V članku avtorica poudarja, zakaj in v katerem minimalnem obsegu pa je procesno varstvo učencev, dijakov in štu- dentov potrebno poleg oziroma kot del pedagoškega procesa, tudi po izkušnjah v Nemčiji in ZDA. Avtorica sklepno za rešitev nasprotij oblikuje izhodišča za binaren model postopkov v šolstvu na podlagi merila dogovornega reševanja kolizije interesov.

Spletno naročilo edicije: Številka 5-6/2011

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo