Širša procesna legitimacija zoper nezakonite javnofinančne ugodnosti v imenu tožnika in države
Pravnik, Ljubljana 2011, let. 66 (128), št. 1-2, str. 69−86.
Avtor: Mirko Pečarič
|
Kategorija:
Eno osnovnih načel kazenskega in civilnega prava je, da od protipravnega ravnanja nihče ne sme imeti nobene koristi. Povračilo nezakonitih premoženjskih koristi je pomemben element preprečevanja investiranja na ta način pridobljene koristi v kriminalno dejavnost. Dolžnost institucij je, da davkoplačevalcem zagotovijo najboljšo porabo javnih sredstev in zagotovijo učinkovit boj proti prevaram. Prispevek se osredotoča na enega takih mehanizmov, ki je v anglosaškem pravnem redu znan kot qui tam, opisuje njegov izvor, razloge za nastanek in njegovo uporabo.
Eno osnovnih načel kazenskega in civilnega prava je, da od protipravnega ravnanja nihče ne sme imeti nobene koristi. Povračilo nezakonitih premoženjskih koristi je pomemben element preprečevanja investiranja na ta način pridobljene koristi v kriminalno dejavnost. Dolžnost institucij je, da davkoplačevalcem zagotovijo najboljšo porabo javnih sredstev in zagotovijo učinkovit boj proti prevaram. Prispevek se osredotoča na enega takih mehanizmov, ki je v anglosaškem pravnem redu znan kot qui tam, opisuje njegov izvor, razloge za nastanek in njegovo uporabo. Tradicija angleškega qui tam je pečat pustila tudi v ZDA, kjer zvezni zakon o lažnih zahtevah velja vse od leta 1863. Tožba qui tam pomeni širšo procesno legitimacijo, prek katere lahko ameriški davkoplačevalci v svojem imenu in v imenu države zahtevajo povrnitev zneskov, ki so bili prisvojeni na podlagi goljufij pogodbenih partnerjev države. Qui tam kot posebna vrsta popularne tožbe je zlasti aktualna ob dejstvu, da Republika Slovenija ne izvaja zadostnih ukrepov v zvezi z nepravilnostmi pri ravnanju z javnimi sredstvi. Ker stroški bremenijo zasebnega tožnika, ima lahko država le pozitivni izkupiček.