Pravnoposlovni prenos lastninske pravice na premičninah med živimi v francoski pravni ureditvi

Francoski konsenzualni transferni sistem, po katerem se lastninska pravica v osnovi prenese s prenosnika na pridobitelja s samo sklenitvijo pogodbe, in ne z izročitvijo, se je razvil pred osemsto leti z vključevanjem klavzul saisine-desaisine v prodajne pogodbe, ki so nadomeščale zahtevo po dejanski izročitvi stvari, kar je ustrezalo cerkvenim naukom o krščanski morali, pozneje pa se je v konsenzualizmu odražal naravnopravni duh, ki je Francijo prežemal v tistem obdobju in je poudarjal moč individualne človekove volje, tradicijo pa zato štel za nepotrebni formalizem. Francoskemu konsenzualizmu danes očitajo predvsem to, da ne nudi zadostne varnosti v pravnem prometu in da otežuje dokazovanje prenosa. Zaradi teženj poslovne prakse naj bi se njegova vsebina vrnila nazaj k rimskopravni tradiciji. Poleg tega pozna konsenzualni sistem toliko izjem od konsenzualnosti, da mu nekateri avtorji odrekajo status načela. Kljub navedenim pomislekom kaže, da Francozi ne bodo opustili svoje več kot dvesto let uzakonjene, v praksi pa celo osemsto let uveljavljene rešitve, kar dokazuje tudi ureditev prenosa lastninske pravice v aktualnem predlogu reforme francoskega obligacijskega prava.