Legitimnost tudi vertikalne geometrijske različice slovenske zastave

Prispevek poglobljeno teoretično in analitično zastopa pravno tezo o dveh dopustnih pravno veljavnih geometrijskih pravilih za oblikovanje slovenske zastave (horizontalnem in vertikalnem pravilu). Na podlagi zastopane teze sta danes ustavno pravno veljavni dve vizualni podobi slovenske zastave. Obe zastavi sta pojavno legitimni, razlika med njima je samo v njuni uporabnosti; zastava z enakovredno tretjinsko horizontalno razporejenimi likovnimi polji po daljšem vetrnem robu rute zastave je na podlagi Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) v uporabi, medtem ko zastava z enakovredno tretjinsko vertikalno razporejenimi likovnimi polji po daljšem vetrnem robu zakonsko ni v uporabi, kar pa ne pomeni, da ni legitimna ali vsaj legitimna opcija. S pravnim sprejetjem teze o dopustnem vertikalnem geometrijskem pravilu za oblikovanje slovenske zastave bi Republika Slovenija in slovenski narod prvič v svoji zgodovini pridobila tudi možnost samostojne uporabe svoje narodne zastave, ki z vertikalno transformacijo prav v ničemer ne bi odstopala od temeljev tradicionalne slovenske simbolne zgodovinske nacionalne identitete – zaznamovanih barv po priznanem zgodovinskem zaporedju: bela-modra-rdeča.