Izbrani procesnopravni vidiki prenehanja pravdne stranke z vidika pravil o prekinitvi postopka
Pravnik, Ljubljana 2012, let. 67 (129), št. 7-8, str. 433−456
Avtor: Ambrož Cvahte
|
Kategorija:
Za pravdni postopek je značilen položaj dveh strank, med katerima obstaja spor, ki ga mora sodišče rešiti. V primeru prenehanja stranke, kar avtor ra- zume kot dogodek, pri katerem pride do prenehanja sposobnosti biti stran- ka pravdnega postopka (predvsem smrt fizične osebe in izbris pravne osebe iz ustreznega registra), nastane v materialnopravni sferi položaj, ki mu mora slediti ustrezen odziv tudi na procesnopravnem področju, saj je meritorno od- ločbo mogoče izdati le pod pogojem, da v pravdo vstopi nova stranka, ker prej- šnje preprosto ni več. Prenehanje stranke zahteva zelo različne procesnoprav- ne odzive, zato se avtor v članku posveti trem izbranim procesnim situacijam, ki so predstavljene z vidika dognanj procesnopravne teorije in sodne prakse. Najprej je s pomočjo narave pravdnega postopka utemeljeno procesnopravno nasledstvo, nato je predstavljena procesnopravna situacija pri izbrisu pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, sledi pogled na uporabo izjeme iz drugega odstavka 207. člena Zakona o pravdnem postopku in za konec so predstavljeni še problemi prenehanja pravdne stranke v povezavi z revizijskim postopkom.
Za pravdni postopek je značilen položaj dveh strank, med katerima obstaja spor, ki ga mora sodišče rešiti. V primeru prenehanja stranke, kar avtor ra- zume kot dogodek, pri katerem pride do prenehanja sposobnosti biti stran- ka pravdnega postopka (predvsem smrt fizične osebe in izbris pravne osebe iz ustreznega registra), nastane v materialnopravni sferi položaj, ki mu mora slediti ustrezen odziv tudi na procesnopravnem področju, saj je meritorno od- ločbo mogoče izdati le pod pogojem, da v pravdo vstopi nova stranka, ker prej- šnje preprosto ni več. Prenehanje stranke zahteva zelo različne procesnoprav- ne odzive, zato se avtor v članku posveti trem izbranim procesnim situacijam, ki so predstavljene z vidika dognanj procesnopravne teorije in sodne prakse. Najprej je s pomočjo narave pravdnega postopka utemeljeno procesnopravno nasledstvo, nato je predstavljena procesnopravna situacija pri izbrisu pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, sledi pogled na uporabo izjeme iz drugega odstavka 207. člena Zakona o pravdnem postopku in za konec so predstavljeni še problemi prenehanja pravdne stranke v povezavi z revizijskim postopkom.