Zakonodajne pristojnosti drugega doma parlamenta
Pravnik, Ljubljana 2010, let. 65 (127), št. 5-6, str. 265−300.
Avtor: Dušan Štrus
|
Kategorija:
Članek je namenjen primerjalni predstavitvi zakonodajnih pristojnosti drugih domov v dvodomnih ureditvah izbranih držav sveta. Sodelovanje v zakonodajnem postopku je najpomembnejša pristojnost drugih domov v vseh državah. V nasprotju s prvim domom imajo drugi domovi zelo različne zakonodajne pristojnosti. Namen članka je tudi primerjava zakonodajnih pristojnosti tujih drugih domov s slovenskim državnim svetom in iskanje najboljših rešitev za slovensko dvodomno ureditev.
Članek je namenjen primerjalni predstavitvi zakonodajnih pristojnosti drugih domov v dvodomnih ureditvah izbranih držav sveta. Sodelovanje v zakonodajnem postopku je najpomembnejša pristojnost drugih domov v vseh državah. V nasprotju s prvim domom imajo drugi domovi zelo različne zakonodajne pristojnosti, od tega, da so popolnoma enakopravni s prvim domom, do tega, da lahko po eni strani nasprotujejo in blokirajo odločitve prvega doma ali po drugi strani le svetujejo prvemu domu v zakonodajnem postopku. Drugi domovi se razlikujejo v tem, ali lahko predlagajo zakon, ali lahko začnejo z zakonodajnim postopkom, ali lahko vlagajo amandmaje k predlogu zakona. Razlikujejo se tudi v postopku usklajevanja s prvim domom. Končno lahko nekateri drugi domovi odložijo ali onemogočijo sprejem zakona s pristojnostjo odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma. Namen članka je tudi primerjava zakonodajnih pristojnosti tujih drugih domov s slovenskim državnim svetom in iskanje najboljših rešitev za slovensko dvodomno ureditev.