Za zagotavljanje vladavine prava je treba priznati in razviti tudi nekatere pristojnosti državnih organov, ki v naši razmeroma mladi državi še niso bili uporabljeni, vendar pa bi se morda lahko pokazala potreba po njih. Med njimi
je tudi vloga predsednika republike v zakonodajnem procesu pri zagotavljanju varstva ustavne ureditve Republike Slovenije. Pri nas so bila stališča glede vloge predsednika republike v zakonodajnem postopku pogosto precej bolj
restriktivna kot pravna teorija in praksa v drugih primerljivih državah s parlamentarno demokracijo.
Za zagotavljanje vladavine prava je treba priznati in razviti tudi nekatere pristojnosti državnih organov, ki v naši razmeroma mladi državi še niso bili uporabljeni, vendar pa bi se morda lahko pokazala potreba po njih. Med njimi
je tudi vloga predsednika republike v zakonodajnem procesu pri zagotavljanju varstva ustavne ureditve Republike Slovenije. Pri nas so bila stališča glede vloge predsednika republike v zakonodajnem postopku pogosto precej bolj
restriktivna kot pravna teorija in praksa v drugih primerljivih državah s parlamentarno demokracijo (npr. Avstrija, ZRN). Nekateri tovrstni pogledi so bili tudi posledica nerazumevanja razlike med instituti (političnega) veta predsednika
republike ter pravne presoje ustavnosti zakona ob njegovi razglasitvi. Posledice so sicer lahko v obeh primerih precej podobne, vendar se bistveno razlikujejo primeri in pogoji za eno in drugo ravnanje. V naši ustavni ureditvi
predsednik republike nima pravice veta na sprejeti zakonski predlog, nesporno pa tudi pri nas velja njegova ustavna dolžnost, da ne sme razglasiti očitno protiustavnega zakona, saj bi s tem vedé kršil ustavo, ki jo po svoji ustavni vlogi in prisegi mora varovati.