Vidovdanska ustava v luči različnih vizij jugoslovanstva

Avtor z analizo primarnih dokumentov in sekundarnih mnenj analizira ključ- ne točke spora med različnimi ustavnimi strategijami v postopku oblikovanja ustave Kraljevine SHS v letu 1921. Do največjih delitev je prihajalo pri vprašanju notranje teritorialne ureditve. Ključne slovenske in hrvaške politične stranke niso bile povsem poenotene, vendar so kljub temu zagovarjale ohranjanje zgodovinskih mej, kar je bilo v skladu s strategijo federalizacije države po nacionalnem načelu. S pomočjo različnih politično-pravnih manevrov so bili ti privrženci alternativne državne ureditve v ustavnem procesu povsem prezrti. Končna vidovdanska ustava je uveljavila unitaristično ureditev, ki je bila predvsem prvovrsten dosežek tistega dela politične elite, ki si je prizadeval bodisi za uresničitev velikosrbske ideje bodisi za idejo jugoslovanskega nacionalizma pod srbskim vodstvom.

Ključne besede: vidovdanska ustava, državna organizacija, politična strategija, federalizem, lokalna uprava.