Vidiki ustavnosti zastaranja kazenskega pregona

V prispevku avtor predstavlja aktualno zakonsko ureditev zastaranja kazenskega pregona z vidika skladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Z opustitvijo delitve zastaranja na absolutno in relativno ob hkratni ohranitvi institutov zadržanja in pretrganja zastaranja zakonodajalec ni upošteval nekaterih ustavnih garancij. Nezastarljivost kazenskega pregona za vsa kazniva dejanja pomembno posega v ustavni načeli sorazmernosti in zaupanja posameznika v pravo, s tem pa v načelo pravne države. Ker naj zastaranje preprečuje samovoljne in nedopustne posege države v pravice ter zagotavlja, da bo zoper posameznika tekel pošten postopek, kot ga določajo mednarodne pogodbe, aktualna ureditev zastaranja ne upošteva ustavnega načela enakega varstva pravic. Kot neskladen z Ustavo se kaže tudi rok za zastaranje kazenskega pregona v primeru ponovnega sojenja po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom. Takšen rok temelji na neutemeljenem vsebinskem razlikovanju med postopkom nove razsoje in kazenskim pregonom pred pravnomočnostjo sodbe, s tem pa je zakonodajalec posegel v ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Avtor prispevek zaključi s predlogom za zakonske spremembe.