Članek obravnava nekatera ključna pravna vprašanja v zvezi s prejemanjem in sprejemanjem elektronskih ponudb v postopkih elektronskega javnega naročanja, zlasti z vidika varnosti in obličnosti, ob upoštevanju ciljev uvedbe elektronskega javnega naročanja.
Članek obravnava nekatera ključna pravna vprašanja v zvezi s prejemanjem in sprejemanjem elektronskih ponudb v postopkih elektronskega javnega naročanja, zlasti z vidika varnosti in obličnosti, ob upoštevanju ciljev uvedbe elektronskega javnega naročanja. Predstavljeni so globalni izzivi uvajanja elektronskega javnega naročanja v prakso. Obravnavane so zahteve 22. člena Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju – zlasti tretjega in šestega odstavka
22. člena Direktive 2014/24/EU, ki je bistvena določba za ureditev elektronskega javnega naročanja v državah članicah. Šesti odstavek 22. člena Direktive 2014/24/EU ni bil prenesen v slovenski pravni red. Obravnavane so posledice neprenosa predmetne določne v slovenski pravni red. Obravnavane so tudi zahteve Uredbe (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (Uredba eIDAS), na katero se sklicuje Direktiva 2014/24/EU v 22. členu. Uredba eIDAS se v praksi ne izvaja, čeprav je začela veljati že leta 2014, in se – z nekaterimi izjemami – uporablja od 1. julija 2016. V praksi je v Sloveniji še vedno prisotno sklicevanje na Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), čeprav je ta skoraj v celoti zastarel. V luči odsotnosti prenosa oziroma izvajanja navedenih predpisov EU je analizirana obveznost elektronskega podpisovanja elektronskih ponudb in prijav za sodelovanje v postopkih elektronskega javne- ga naročanja ter tudi posledice odsotnosti elektronskega podpisa ponudbene dokumentacije v luči zagotavljanja celovitosti podatkov in strateških prizadevanj po splošni digitalizaciji po načelu privzetega digitalnega poslovanja. V sklepnem delu je predstavljena tudi odgovornost naročnikov za (ne)delovanje sistemov za elektronsko javno naročanje, ki jih uporabljajo. Namen članka je, da pri obravnavi te problematike bralcu postavi vprašanja in ponudi odgovore tako de lege lata kot de lege ferenda.
Ključne besede: elektronsko javno naročanje, elektronsko oddajanje ponudb, elektronska identifikacija, storitve zaupanja za elektronske transakcije, celovitost podatkov, odpiranje notranjega trga EU, napredni elektronski podpis, podprt s kvalificiranim potrdilom, kvalificiran elektronski podpis, privzeto digitalno.