Trditveno breme na ramenih strank, odločitev v rokah sodišča
Pravnik, Ljubljana 2010, let. 65 (127), št. 9-10, str. 651−671.
Članek obravnava povezanost trditvenega in dokaznega bremena. V slovenskem pravnem sistemu je v zvezi z dejstvi in dokazi dosledno uveljavljeno razpravno načelo. Od vseh procesnih bremen sta trditveno in dokazno breme najpomembnejši, saj vplivata na uspeh v pravdi. Pomembno je, da stranka pravilno in pravočasno substancira svoje dokazne predloge, da pozna izjeme od razpravnega načela (kdaj sodišče uporabi preiskovalno načelo), katerih dejstev ji ni treba zatrjevati in katerih dejstev sodišče ne bo upoštevalo.
Članek obravnava povezanost trditvenega in dokaznega bremena. V slovenskem pravnem sistemu je v zvezi z dejstvi in dokazi dosledno uveljavljeno razpravno načelo. Od vseh procesnih bremen sta trditveno in dokazno breme najpomembnejši, saj vplivata na uspeh v pravdi. Pomembno je, da stranka pravilno in pravočasno substancira svoje dokazne predloge, da pozna izjeme od razpravnega načela (kdaj sodišče uporabi preiskovalno načelo), katerih dejstev ji ni treba zatrjevati in katerih dejstev sodišče ne bo upoštevalo. Potrebno je, da se stranka zaveda, da je po noveli ZPP-D dolžna uveljavljati postopkovne kršitve pravdnega postopka (kamor spada tudi napačna uporaba pravil o dokaznem bremenu) že pred sodiščem prve stopnje, takoj, ko je mogoče, sicer se šteje, da se je uveljavljanju svoje pravice odpovedala, razen če kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Čeprav so pravila o trditvenem in dokaznem bremenu jasna, v praksi slovenskih sodišč še vedno prihaja do nekonsistentnosti in neenotnosti. Še zlasti nepravilno je, kadar sodišče pomanjkljivo trditveno podlago nadomesti samo z izvedbo dokazov.