Spreminjanje koordinacije sistemov socialne varnosti v evropski uniji zaradi odločitev sodišča EU

Pravnik, Ljubljana 2012, let. 67 (129), št. 7-8, str. 391−432

V prispevku je analizirano součinkovanje odločitev zakonodajalca in Sodišča Evropske unije (SEU) pri koordinaciji sistemov socialne varnosti držav članic. Prikazani so cilji in vsebina koordinacije sistemov socialne varnosti v Evropski uniji (EU), ter zakonodajni postopki za sprejem sekundarnih pravnih aktov. V nadaljevanju so analizirane sodbe SEU, ki neposredno ali posredno izpodbi- jajo izbrane ukrepe zakonodajalca EU. Analizirana sta vpliv sodb na odločitve zakonodajalca in odziv zakonodajalca na sodbe Sodišča. Zdi se, da je SEU z leti sprejelo različne strategije. V prispevku je raziskana nedavna tendenca SEU, ki kaže na nekoliko spoštljivejši odnos do zakonodajalčevih odločitev glede koordinacije sistemov socialne varnosti. Izpostavljeno je vprašanje, ali je to v nasprotju z bolj kritičnim odnosom Sodišča v preteklosti. Na koncu prispevka so omenjene sodbe SEU analizirane tudi z nekoliko širšega vidika, in sicer z vidika razmerja med primarnim in sekundarnim pravom EU ter med zakono- dajalcem in sodstvom EU.
V prispevku je analizirano součinkovanje odločitev zakonodajalca in Sodišča Evropske unije (SEU) pri koordinaciji sistemov socialne varnosti držav članic. Prikazani so cilji in vsebina koordinacije sistemov socialne varnosti v Evropski uniji (EU), ter zakonodajni postopki za sprejem sekundarnih pravnih aktov. V nadaljevanju so analizirane sodbe SEU, ki neposredno ali posredno izpodbi- jajo izbrane ukrepe zakonodajalca EU. Analizirana sta vpliv sodb na odločitve zakonodajalca in odziv zakonodajalca na sodbe Sodišča. Zdi se, da je SEU z leti sprejelo različne strategije. V prispevku je raziskana nedavna tendenca SEU, ki kaže na nekoliko spoštljivejši odnos do zakonodajalčevih odločitev glede koordinacije sistemov socialne varnosti. Izpostavljeno je vprašanje, ali je to v nasprotju z bolj kritičnim odnosom Sodišča v preteklosti. Na koncu prispevka so omenjene sodbe SEU analizirane tudi z nekoliko širšega vidika, in sicer z vidika razmerja med primarnim in sekundarnim pravom EU ter med zakono- dajalcem in sodstvom EU.

Spletno naročilo edicije: Številka 5-6/2012

*


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo