Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi

Prispevek obravnava nekatera procesna vprašanja premoženjskega režima med zakoncema. Avtorja zastopata stališče, da mora toženi zakonec večji delež na skupnem premoženju uveljavljati z ugovorom in ne z nasprotno tožbo. Večji delež mora uveljavljati določno, saj gre za ugovor samostojne nasprotne pravice, pri čemer ugovor posebnega premoženja ne vsebuje ugovora večjega deleža na skupnem premoženju. Avtorja navajata argumente, ki zbujajo dvom v pravilnost ustaljenega stališča sodne prakse in nekaterih teoretikov, da se že z določitvijo deležev vzpostavi solastnina na stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Po njunem mnenju določitev deležev pomeni le ugotovitev razmerja, v katerem sta zakonca prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, ne vpliva pa na obstoj skupnoročne skupnosti. Določitev solastniških deležev ni objektivna posledica določitve deležev na skupnem premoženju, saj ima prehod iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost vselej pravnoposlovno podlago. Problem enotne obravnave skupnega premoženja avtorja rešujeta z dosledno izpeljavo načela, da se delež določa na premoženju kot celoti in z učinkom pravnomočnosti odločitve o deležih. V pravdi se lahko ugotavlja le obseg skupnega premoženja in deleži na njem, delitev pa mora biti pridržana nepravdnemu sodišču.