Spodbujanje inovativnosti z opredelitvijo predmeta pred njegovim obstojem

Slovenija zamuja z implementacijo evropske zakonodaje na področju odpadne embalaže, predvsem z uvedbo sistema full cost, po katerem bi proizvajalci po- krili vse stroške ravnanja z odpadno embalažo. Zakon o varstvu okolja (ZVO- 2) uvaja monopoliziran sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, po ka- terem bi lahko odpadno embalažo upravljala le ena nepridobitna organizacija. Ustavno sodišče je sporno določbo začasno zadržalo, Sodišče EU pa presoja njeno skladnost s pravom EU. Medtem je EU sprejela novo Uredbo o embalaži, ki določa ambiciozne okoljske cilje, kot so zmanjšanje odpadne embalaže, po- večanje reciklaže, uvedba kavcijskega sistema in oblikovanje embalaže za lažje recikliranje. Uredba hkrati podrobno regulira inovativno embalažo, kar lahko zavira razvoj. Kljub zakonski zahtevi po prednostni predelavi v Sloveniji je ve- čina plastične embalaže izvožena zaradi pomanjkanja predelovalnih obratov in dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj. Avtor opozarja, da prehod v krožno gospodarstvo ne bo uspešen brez poslovne dobičkonosnosti. Mono- polizacija in nepridobitnost sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti po njegovem mnenju pošiljata napačno sporočilo, da se krožno gospodarstvo ne izplača in zahteva subvencije. Poudarja, da mora EU najti pravo ravnotežje med visokimi okoljskimi standardi in konkurenčnostjo, saj čezmerna regula- cija lahko zavira inovacije in gospodarski razvoj.

Ključne besede: odpadna embalaža, proizvajalčeva razširjena odgovornost, krožno gospodarstvo, inovativna embalaža, Ustavno sodišče, Sodišče EU.