Sistem volitev predsednika republike v Sloveniji in v drugih državah Evropske unije

 Klasična ustavnopravna teorija uči, da je sistem volitev predsednika republi- ke precej odvisen od njegovih pristojnosti in položaja v organizaciji državne oblasti. Zato naj bi bile posredne volitve predsednika republike edine skladne z načelom klasičnega parlamentarnega sistema, neposredne pa lastne predsed- niškemu in polpredsedniškemu sistemu. Analiza načina volitev v dvajsetih državah članicah Evropske unije pokaže, da so tej teoriji pretežno sledile tra- dicionalne zahodnoevropske demokracije, ne pa tudi tako imenovane nove parlamentarne demokracije. V teh je ta teorija v marsičem presežena, saj v večini njihovih ureditev volijo predsednika neposredno, in ne posredno. Pri tem je zanimivo, da so neposredne volitve uvedene tako v sistemih z okreplje- no vlogo in pristojnostmi predsednika republike kot tudi v sistemih, kjer so te pristojnosti zelo omejene. Zadnje velja zlasti za Slovenijo, kjer ima predsednik republike v primerjavi z drugimi najbolj restriktivno določene pristojnosti, vendar se voli na neposrednih volitvah. Na izbiro volilnega sistema šefa države vplivajo v sodobnih razmerah poleg pravno sistemskih tudi drugi razlogi.