Razveljavitev in odprava prostorskih načrtov v luči novele ZUreP-3C in odločitev Ustavnega sodišča RS

Članek obravnava spreminjanje namembnosti zemljišč ter problematiko pravnih sredstev zoper prostorske akte, s katerimi je ta določena. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-474/22 z dne 20. marca 2025 razsodilo, da je 61. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) neustaven, ker daje Upravnemu sodišču pristojnost za razveljavitev splošnih aktov, kar po 160. členu Ustave RS pripada izključno Ustavnemu sodišču. Hkrati pa je poudarilo, da je tudi situacija, v kateri se je Ustavno sodišče RS znašlo, ko je moralo o prostorskih aktih odločati samo, protiustavna – in sicer zaradi zahtev prava EU in potrebe po učinkovitem sodnem varstvu. Kljub neustavnosti je 61. člen ZUreP-3 začasno pustilo v veljavi, zakonodajalcu pa naročilo rešitev problema. Državni zbor je septembra 2025 sprejel obsežno novelo ZUreP-3C, ki je spremenila več kot tretjino določb zakona, vendar se kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ugotovljene neustavnosti ni dotaknil. Ker gre za sistemski problem razmejitve pristojnosti, se nam morda obeta celo sprememba Ustave, s katero bi se Upravnemu sodišču izrecno podelila pravica razveljavljati prostorske izvedbene akte.

Ključne besede: ZUreP-3, OPN, ustavno sodišče, pravni interes, prostorski akt, namembnost zemljišč, državni zbor.