Razumljivost v pravu

Prispevek obravnava jezik kot orodje prava in poudarja pomen razumljivih pravnih predpisov v kontekstu demokracije, pravne varnosti in avtonomije posameznika. Vprašanje, kako zagotoviti državljanom čim bolj razumljive pravne predpise, je bilo aktualno skozi različna obdobja zgodovine in je še danes, saj številne države sprejemajo zakonske reforme in pobude, ki spodbujajo uporabo tako imenovanega preprostega jezika (angl. plain language) v pravnih besedilih. Nadalje prispevek predstavlja dognanja jezikoslovja oziroma kognitivne psihologije na področju raziskovanja razumevanja in razumljivosti, pri čemer je bistvena ugotovitev, da sta pojma subjektivna in relativna glede na razumevalca, katerega predznanje, motivacija in kognitivne zmožnosti bistveno vplivajo nanje. Podrobnejša analiza pa pokaže, da imata pojma zaradi dvojne funkcije jezika pravnih predpisov v okviru prava drugačno naravo. Zaradi heterogenosti množice pravnih naslovnikov, subjektivne (relativne) narave razumljivosti ter razumevanja in strokovne narave pravnih predpisov pogosto ni mogoče poenostaviti, ne da bi pri tem tvegali izkrivljanje pomena norme. Avtorica se zavzema za uravnotežen pristop: izboljšanje površinske ravni besedila, kjer je to mogoče, vključevanje pravnih oziroma upravnih vsebin v izobraževanje, usposabljanje javnih uslužbencev za sporazumevanje z laiki ter uporabo digitalnih orodij in umetne inteligence za izboljšanje dostopa in razumevanja.

Ključne besede: razumljivost, razumevanje, pravni jezik, strokovna komunikacija, strokovni jezik.