Narava materialnopravnih elementov v sodnem sporu

Pravnim subjektom dajejo dispozicije pravnih norm pooblastila, nalagajo dolžnosti in odgovornosti ali izrekajo prepovedi določenega vedenja, ko nastanejo s hipotezo predvidene okoliščine oziroma dejstva iz teh pravnih norm. Subjektivne pravice in dolžnosti določenega vedenja imajo pravne temelje ali podlago v materialnih pravnih normah javnega in civilnega prava. Za vzpostavitev posameznega civilnega pravnega razmerja s subjektivnimi pravicami in obveznostmi za nekatere subjekte sama pravna podlaga ni dovolj, temveč je treba tudi uresničiti vsa dejstva, ki jih materialna pravna norma zahteva kot prvi pogoj za njegov nastanek, spremembo ali prenehanje. V vzročnem kompleksu nastanka ali spremembe kateregakoli civilnega pravnega razmerja sta vedno pravna in dejanska podlaga. Zato je za ugotovitev obstoja posebne subjektivne državljanske pravice in obveznosti nujno tudi dokazilo njene pravne in dejanske podlage. Odločitev o utemeljenosti spora ali utemeljenosti ali neutemeljenosti zahtevka se izkaže za eno najtežjih nalog vseh udeležencev, saj bi morali pravilno in zakonito oceniti vpliv vseh pravnih dejavnikov ali elementov na izid pravdnega postopka. Te sestavine oziroma dejavnike avtor obravnava predvsem z vidika civilnega materialnega prava s poudarkom na njegovi vlogi pri obravnavi civilnega in sodnega spora, na pravni podlagi zahtevka, vsebinski in dejanski podlagi spora ter njegovi vlogi v spornem civilno- pravnem razmerju strank.

Ključne besede: civilna pravda, sodni spor, tožbeni zahtevek, pravna podlaga, dejansko stanje, subjektivno pravo, Hrvaška.