Nagrade stečajnih upraviteljev kot sredstvo za doseganje ex post učinkovitosti insolvenčnih postopkov

Članek obravnava vprašanje vpliva nagrajevanja stečajnih upraviteljev na ex post učinkovitost insolvenčnih postopkov. Čeprav gre za zelo pomembno temo insolvenčnega prava, je o tem v literaturi napisanega zelo malo. Avtor v članku upravitelje obravnava kot agente upnikov (principala) in preučuje možnosti, kako z nagradami motivirati upravitelje, da delujejo v skladu z željami upnikov. Pri tem avtor zaključuje, da bi se morali v skladu z razumskim pristopom zavzemati za take modele nagrajevanja, ki bi upravitelje motivirali, da čim bolje unovčijo premoženje dolžnika in da postopek vodijo s čim manjšimi stroški. Analiza stroškov stečajnih postopkov in nagrad stečajnih upraviteljev nakazuje na to, da so stroški postopkov v povprečju in v mediani bistveno previsoki, nagrade upraviteljev pa so po regresijski analizi statistično značilno odvisne predvsem od višine stečajne mase, ugotovljenega premoženja v otvoritvenem poročilu in poplačila upnikov. Podatki hkrati dokazujejo, da so slovenski upravitelji tako v absolutnih zneskih kot tudi v odstotkih od stečajne mase plačani manj kot njihovi kolegi v primerjanih državah. V sklepu avtor poudari, da veljavni sistem nagrajevanja upraviteljev v stečajnih postopkih nad pravnimi osebami temelji na treh merilih, ki pa glede na postavljene cilje nagrajevanja niso optimalni in upraviteljem ponujajo napačne spodbude.

Ključne besede: insolvenčno pravo, stečaj, stroški stečajnega postopka, nagrada stečajnega upravitelja.