Načelo zakonitosti v kazenskem pravu – koncept maksimalne določenosti ter koncept supremacije teleološke interpretacije kazenskopravne norme

Načelo zakonitosti je temeljno načelo kazenskega prava. Načelo delimo na štiri samostojna načela oziroma zahteve, ki skupaj pomenijo konkretizacijo načela zakonitosti. To so: načelo zapisanosti (nullum crimen sine lege scripta), načelo določenosti (nullum crimen sine lege certa), prepoved retroaktivnosti (nullum crimen sine lege praevia) in prepoved analogije (nullum crimen sine lege stricta). Vsa skupaj so nepovezana celota, znotraj katere se postavljajo zanimiva teoretična vprašanja, pri čemer pa je temeljna dilema, koliko svobode ima sodnik pri razlagi zakonskih določb Kazenskega zakonika in kako lahko te razlaga, da pri tem ne krši načela zakonitosti. V prispevku avtor razvije tudi teoretična pogleda na odnos do kazenskopravnih določb in način njihove razlage – koncept maksimalne določenosti in koncept supremacije teleološke interpretacije, ki po njegovem mnenju pojasnita pogosto zelo raznolike pristope razlage kazenskopravnih norm v Sloveniji.

Ključne besede: načelo zakonitosti, pravna norma, določenost zakona, zapisa- nost zakona, prepoved retroaktivnosti, analogija, teleološka razlaga, jezikovna razlaga.