Kafka in empatija v kazenskem pravu: razmišljanje o ciljih kazenskega postopka

Pravnik, Ljubljana 2019, letnik 74 (136), št. 11-12

Kadar pravo slikamo s pomočjo proze, lahko ustaljene strukture izzovemo bolj posredno, neformalno. Upoštevaje to vodilo, se avtor prispevka sooči z deli Franza Kafke in tako pokaže, da je ob garantni in varstveni funkciji kazenskega postopka treba ločeno obravnavati tudi vprašanje empatičnosti zasnove kazenskega postopka.
Kadar pravo slikamo s pomočjo proze, lahko ustaljene strukture izzovemo bolj posredno, neformalno. Upoštevaje to vodilo, se avtor prispevka sooči z deli Franza Kafke in tako pokaže, da je ob garantni in varstveni funkciji kazenskega postopka treba ločeno obravnavati tudi vprašanje empatičnosti zasnove kazenskega postopka. To podkrepi s predstavitvijo mehanizmov, ki jih Kafka uporablja za namene vzbujanja absurdnosti, temačnosti in kafkovskega vzdušja. Najprej načne asimetrijo informacij med obdolžencem in državnim aparatom, nato vprašanje (ne)transparentnosti kazenskega postopka in nazadnje alienacije oziroma odtujevanja obdolženca od družbe. Na podlagi analize del, kot so Proces, V kazenski koloniji, O vprašanju zakonov in drugih, avtor poda predloge načel za (pre)oblikovanje kazenskega postopka, da bo ta bolj human in manj kafkovski.

Ključne besede: Kafka, kazenski postopek, literatura, pravo, proces, v kazenski koloniji, asimetrija informacij, načelo javnosti, transparentnost.

Spletno naročilo edicije: Številka 11-12/2019

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo