Izkoriščanje kot izrecen del biti obprostitucijskih kaznivih dejanj v sodobnem primerjalnem kazenskem pravu

Avtorja obravnavata primerjavo ureditev tako imenovanih obprostitucijskih kaznivih dejanj v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji, predvsem z vidika zakonskega znaka izkoriščanja. V slovenski kazenskopravni teoriji in sodni praksi se sicer že dalj časa opozarja, da se je sodobno kazensko pravo odpovedalo izhodiščem moralnega prezira prostitucije in da ta kazniva dejanja varujejo predvsem avtonomijo oziroma spolno samoodločbo osebe, ki se prostituira. Kljub temu se pojavljajo težave pri razmejevanju kaznivih in nekaznivih oblik sodelovanja pri prostituciji druge osebe, pri čemer je bistvena prav razlaga pojma izkoriščanja. Dejstvo, da prostitucija v Sloveniji ni zakonsko urejena, samo po sebi ne pomeni, da je vsaka udeležba pri prostituciji protipravna, kazniva pa je lahko zgolj tista, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja. Pri tem je pojem izkoriščanja treba razlagati v skladu z možnim jezikovnim pomenom in upoštevaje pravno zavarovano dobrino, kar pomeni, da izkoriščanje ne more biti kakršnakoli ekonomska udeležba pri prostituciji drugega, kar potrjuje tudi primerjalnopravna analiza.

Ključne besede: prostitucija, kaznivo dejanje, zloraba prostitucije, izkorišča- nje, spolna samoodločba, načelo zakonitosti.